PRIPRAVA NA BOŽIČ

Za konec si poglejmo način še bolj plodnega preživljanja Adventnih tednov in priprave na Božič.

V prvemtednu Adventa bomo preizkušani v našem najbolj fizičnem delu, v čutilih ali organih čuta. Če izgubimo vid ali sluh, se le s težavo orientiramo, ob izgubi ravnotežja pa izgubimo pokončno držo in z njo povezano voljo po delovanju, še posebno, če bi naši čuti izgubili vez z zunanjim svetom. Omenjene preizkušnje so potrebne, da se okrepimo v priznavanju svoje usode, da sprejmemo vse njene udarce in jo končno tudi vzljubimo. Na tak način lahko pridobimo vrlino, ki se imenuje pravičnost. Enako se lahko potrudimo premostiti, vsaj v mislih in čustvih, vezanost na materijo, na materialne dobrine in telesnost, zunanjost, oblike, ki nas tudi lahko omejujejo pri delu na sebi.

Preizkušnja drugegatednaAdventaje obvladovanje vitalnih procesov, na primer dihanja, prebavljanja, ritma srca. Če nekdo neprestano govori, fantazira in se prenajeda, pomeni, da te skušnjave še ni zmogel premostiti. Vrlina, ki naj bi jo razvili v tretjem tednu, se imenuje prava mera v govorjenju, prehranjevanju, počivanju, spanju, delu. Našim letom poizkusimo prinesti malce več Življenja v pravem pomenu besede in ne le več vitalnosti. Skrb za naše zdravje je že prava obveznost, zato poskrbimo za redno telesno vadbo, pijmo čaje, si mažimo boleče sklepe, poskrbimo za ožilje, procese dihanja, prebave, presnove.

V tretjemtednu Adventa nas bodo sile skušnjav napadle skozi tri sposobnosti duše in sicer, razmišljanje, čustvovanje in udejanjanje. Če podobnih skušnjav ne bomo prepoznali in jih presegli, bomo postali lažnivci, prevaranti v razmišljanju in govorjenju, čustva bodo postala hinavščina, moči volje pa nestrpnost, netoleranca. V tem tednu moramo postati še bolj budni, da bomo omenjenim trem sposobnostim duše omogočili zdrave povezave. Misli bodo morale postati čistejše, torej bolj prave, resnične in dobre, čustva naj bi postala pogum, volja pa naj ne ostane nestrpnost, temveč siladelovanja v svetu ali moči služenja Očetovi volji.

Četrti Adventniteden bo na preizkušnji naš duh ali mi kot duh, kateremu bodo sile Podnarave ponujale stare poti iniciacije ali posvečenstva, ki smo jih nekoč že prehodili. Le te nam govorijo o duhu, toda »prodajajo« nam staro, že preživeto, prehojeno, današnjemu človeku neprilagojeno obliko duhovnega razvoja. Na primer: indijsko, perzijsko ali kitajsko, študij egipčanske, grško-rimske civilizacije ali filozofije, v katerih ni današnjih novih misli o človeku kot nosilcu duha.

Dovolite, da vas spomnim, da v omenjenih civilizacijah človek še ni bil nosilec individualnih moči, duha.

V mislih imamo tudi odpiranje čaker, dvigovanje kundalinija, mnoge načine zdravljenja s polaganjem rok, itd. Namreč čakre so se nekoč vrtele v nasprotno smer, kot se vrtijo danes. Moči spodnjih čaker še vedno nismo dodobra ozavestili, zato jih tudi nismo sposobni popolnoma obvladovati, kot bi morda pričakovali. Omenjene skušnjave nas hočejo napraviti tudi bolj trde, s kamnitim srcem, spremeniti v ljudi, ki bodo bolj malo govorili in le delali, služili denar. Opisane moči skušnjav in možnosti pridobivanja kreposti se v Adventnem obdobju pojavljajo vsako leto, zato so vsakič bolj zvite, obenem pa bolj zahtevne in močne.

Štirje svetovi in dimenzije bivanja tako ostajajo za nami in prišli smo do Božiča, do rojstva Jezusa v nas. Naš Jaz se v zadnjem Adventnem tednu in v predbožični noči odpravi v tempelj Višjih poznavanj, k pijači spominjanja in pozabe. In šele na tej stopnji duha lahko razvijemo vrlino, ki se imenuje modrost, kar pomeni, da bodo naše misli, ideje, besede ogrete s toplino in ljubeznijo srca.

Le pogumno, budno in ozaveščeno.

SE NADALJUJE
(Poglobljeno doživljanje Božiča, Enzo Nastati, prevod Franc Božjak)