|   Fiziološko in patološko
  Kaj če bi se lotili še ene podteme, in sicer ugotavljanja,  do kod je nek življenjski proces fiziološki, od kod naprej pa postane patološki,  in nasprotno. Namreč, nek bolezenski ali patološki proces se lahko na določeni  stopnji ali po določenem času preoblikuje v fiziološkega. Prebavo bi lahko  označili kot fiziološko-harmoničen proces. 
V primeru, da smo želodčno sluznico  nekaj let prekomerno obremenjevali, lahko povsem naraven proces prebave  prestopi mejo fiziološkega in postane patološki proces vnetja želodčne  sluznice, z imenom - gastritis. Tudi občasne diareje, bruhanje, kihanje lahko  nekoč postanejo vnetja črevesja, požiralnika, nosnih in obnosnih votlin. 
  Začetni akutni znaki, na primer vnetja (poizkusi izničenja,  čiščenja in obnavljanja) ali simptomi preobremenjenosti sluznic, telesnih  organov ali le morebitne šibkosti, slabše organiziranosti le-teh, lahko z leti  postanejo subakutni, ali celo kronični znaki ali stanja. Proces bo zatorej  fiziološki vsaj na začetni stopnji vnosa ali stika s tujimi, naši celovitosti  nedopustnimi snovmi, vibracijami, dokler smo še dovolj etersko ter imunsko  močni in dobro organizirani. Enako bodo fiziološki tudi procesi sestavljanja in  ponovnega pridobivanja zdravja v času, ko se je imunski sistem že dodobra vrnil  in zagospodaril na domačih tleh. Ravnokar omenjen proces bi lahko poimenovali  podoživljanje, ko se vračamo iz kroničnega skozi subakutno in akutno stanje  nazaj v fiziološke procese sozvočja, harmonije. 
Patološki ali neharmonični procesi pa nastajajo predvsem  skozi dolgoročna pretiravanja, ko na primer skozi nesonaravne dražljaje  presegamo najvišjo dopustno mejo tolerance do toksinov ali mejo stopnje  zasičenosti s presnovnimi ostanki, in takrat, ko smo izgubili vsaj del moči  zoperstavljanja v obliki izničenja, izločanja, čiščenja ali le obnavljanja  morebitnih poškodb telesnih delov ali organov. Omenjeni nefiziološki procesi so  prisotni vse do ponovne in zadostne pridobitve življenjskih moči in stabilnosti  imunskega sistema.  
Če poenostavim, bi lahko rekli, da je fiziološki proces  ponavadi prisoten predvsem ali tudi v akutnih in le delno subakutnih stanjih.  Patološki procesi lahko izjemoma nastopijo tudi v nekaterih akutnih, še posebno  pa so prisotni v kronično-degenerativnih stanjih otrditve, omejenosti v  gibanju, večje ali manjše odsotnosti življenjskih procesov presnove, čiščenja,  obnavljanja, strukturiranja. 
Začetno, takoimenovano prodromsko patološko stanje gripe, ko  je koža okončin še hladna, telesna temperatura pa že povišana, naj bi se v  dnevu ali dveh razvilo v fiziološki proces čiščenja organizma skozi vsesplošno  tople pospešene procese celične presnove. Na ravnokar opisanem akutnem primeru gripe  smo lahko ugotavljali, da obstaja tudi druga možnost razvoja procesov zdravja  in bolezni, kajti začetni patološki proces delne zasičenosti s presnovnimi  ostanki se je moral preoblikovati v fiziološko ozdravitveno krizo čiščenja. Ko  se imunski sistem dodobra vrne ali utelesi, bo zmogel ogreti tudi kožo dlani in  stopal. Najprej mu z ogrevanjem hladnih con telesa omogočimo, da se bo bolje  organiziral, šele potem mu lahko pomagamo, da nas bo uspel tudi dodobra  očistiti, obnoviti, prenoviti. Na omenjenem primeru smo se lahko naučili, čemu  služi občasna povišana telesna temperatura. Da bo vse opisano še bolj  razumljivo, si poglejmo, kako nastajajo procesi bolezni in na kakšen način se  lahko izražajo. 
Se nadaljuje 
Franc Božjak  |