Sprožilni dejavniki

Ne bodo pravi vzroki obolenj, niti pravi dejavniki tveganja, temveč le dražljaji, včasih le posledice pretiravanj ali izpostavljanj raznoraznim izzivom, ki jim trenutno nismo kos.

Na primer, dotaknila se nas je smrt v družini, zapustil nas je partner, izgubili smo službo, dan ali dva nismo zatisnili očesa, nadihali smo se hladnega zraka, malce predolgo smo bili izpostavljeni vlagi, stresu, raznoraznim sevanjem, pretirani telesni aktivnosti, spolnosti. Verjamem, da bi nekateri ravnokar opisani sprožilni dejavniki lahko bili tudi primarni ali le sekundarni vzroki odmikov od ravnovesja.

Toda, preden sodimo ali zgolj ocenjujemo, se moramo vprašati, kateri pa so pravi vzroki pretiravanja v tej ali oni aktivnosti, kaj in zakaj se me je tako močno dotaknilo in me ošibilo, zlomilo? Morda izzivu trenutno nisem bil kos, saj nisem duhovno, imunsko, etersko kot toplotno, prebavno najbolje organiziran. Morda ne zmorem prepoznati življenjskih izzivov, jih sprejeti kot potrebne, morda mi primanjkuje le nekaj moči terapevtske volje, zdrave življenjske filozofije, modrosti, vere v prisotnost duhovnega sveta in zaupanja v še kako potrebno vseživljenjsko učenje. Kaj porečete? No ja, ne vem, če sem bil dovolj natančen in prepričljiv.

Za hip se ustavimo še na dejavnikih tveganja, ki mnogokrat kar preveč dišijo po težkih simptomih, po posledicah nečesa, marsičesa. Pa si oglejmo nekatere. Povečana telesna teža, alergična preobčutljivost, povišan krvni tlak, slabokrvnost, povišan krvni sladkor, čustveno-umsko neravnovesje, kajenje, uživanje alkohola, nezadostna telesna aktivnost ali higiena, razna pretiravanja in še bi lahko našteval. Če sem prav razumel, so vsi našteti dejavniki tveganja nekakšni simptomi ali le posledice naših duhovnih šibkosti in duševnih nesvobod, odvisnosti, lenob, samoljubja, s pomočjo katerih si bomo sčasoma prigarali še hujše težave. Res je, zaradi prisotnosti omenjenih dejavnikov tveganja se nam vsako že načeto zdravstveno stanje lahko le poslabšuje. Vsekakor bo bolje, če se zavedamo, da so mnogi dejavniki tveganja v resnici le simptomi ali posledice našega bolj ali manj globokega odmika od harmonije. Bolj kot se bomo tega zavedali, večje moči odgovornosti in volje po spremembi, in to v vseh pogledih, bomo pridobili. Še sreča, da smo jih tako strašljivo poimenovali, zato bomo na njih vsaj bolj pozorni.

Smo družba tveganja, potrošništva, materializma in egoizma. Naša duša, ali mi kot nikoli zadovoljna duša, se do svojega inštrumenta – fizičnega telesa obnašamo resnično neprizanesljivo in egoistično. Po eni strani bi želeli dolgo in dobro živeti, se učiti, veseliti življenja, po drugi strani pa ravno zaradi pretiravanja, hitrega in vsestranskega načina življenja prerano eterskopregorevamo in se telesno obrabljamo. Le kako bi razumeli dušo, če ne bi poznali njene himne: »Vsaka urica počitka izgubljena, ne vrne se nobena.« Nekoč smo še verjeli, da bomo ostali dolgo mladi in zdravi, da bomo zmogli nesti vse, kar smo si naložili, da bodo kosti, sklepi in ožilje prenesli visoke zahteve in dosegli precenjene cilje. Toda v večini primerov pozno in nemalokrat kar iznenada ugotovimo, da temu le ni tako, da smo mnogo bolj ranljivi, kot bi si želela duša in da smo v zadnjih letih zase storili premalo, da bi jo odnesli brez hujših posledic. Se vam ne zdi? Kaj pa zdaj? Prepoznali smo zmoto, ki jo bo potrebno plačati. Brez skrbi, tudi skozi denar ali še lepše, skozi materializirane talente. Posledice bo potrebno sprejeti kot učinkovito šolo za nadaljnje učenje. In nikar ne recite, da ste pozabili na najtežje in najbolj zahtevno delo, na premostitev posledic trenutnega zdravstvenega stanja. Moči duha in harmonijo duše bomo pridobili le, če bomo zmogli postati gospod prihodnosti, vsaj v mislih, besedah in z dobrim zgledom, z entuziazmom, če že ne v prenovljenih sklepih, kosteh in ožilju.

Se nadaljuje

Franc Božjak