Bolezen

Če bolezen izraža odmik od harmonije, od ravnovesja, bo zdravljenje pomenilo harmoniziranje, uravnovešanje. Globlje kot se od zdravja oddaljimo, več moči potrebujemo, da se sestavimo. Nove, še večje moči duha, harmonijo duše in organiziranost eterskih procesov pa bomo dosegli, pridobili le, če se uspemo pozdraviti, še posebno, če bodo prijemi zdravljenja ali aktiviranja samoozdravitvenih procesov v nas kot celoti, kar se da naravni, človeku prijazni.

Spomniti vas moram, da nobena terapija ali prijem harmoniziranja sama po sebi ne zdravi, temveč le spodbudi in okrepi ali pa zmede in oslabi obrambne sposobnosti.

Odvisno od stopnje, načina in kakovosti dražljaja na organizem kot celoto, na našo notranjo modrost. V mislih imam vse štiri dimenzije bivanja in imunski sistem kot organizacijo eterskih moči, duševnosti in duha. Če smo še bolj natančni, moramo reči, da lahko za doseganje zdravja poskrbi predvsem bolj ali manj primeren, harmoničen, uravnovešen odziv na dražljaj, stimulacijo, ki stopa v nas tako ali drugače. Še dobro, da smo v večini primerov dovolj dobro zaščiteni. Od koga? Od imunskega sistema vendar. Le pomislite, kaj bi se dogajalo z nami, če bi nas nadvladale in se v naši notranjosti kopičile snovne ali tehtne moči zdravil kemične sinteze, morskega blata, poparkov, tinktur, itd?

Moči terapij, ki so lahko v tehtni ali netehtni sporočilni obliki, moramo najprej prepoznati, prilagoditi sebi, neuporabno pa čim hitreje izničiti in izločiti. Omenjene moči terapij moramo pozneje spraviti v kemizem kosti, krvi in se skozi njih še česa naučiti. Kaj pa, če omenjenega dela ne bomo zmogli? V takem primeru bo nastal problem, dolgoročno majhen ali velik. Odvisno od narave dražljaja. Enako se lahko dogaja z nenadnim odvzemom, izločitvijo določenih nesvobodnih duševnih vzgibov ali psihosomatskih vzorcev, če novonastale praznine nismo zapolnili z bolj modro in zdravo vsebino. V primeru, da nismo odpravili vzrokov in ozavestili izziva, tudi skrhanega medosebnega odnosa, lahko pričakujemo ponoven preizkus, še težji izpit. Bližnjice so namreč v tem primeru kaznovane, prazen prostor pa kaj lahko zapolni nepoznana, nepredvidljiva sila. Če sem prav razumel, tudi v zemeljskih pogojih bivanja ne obstaja prazen prostor ali vakum. Saj poznate pregovor: »Ko mačke ni doma, miši plešejo.« Ali ne velja nekaj podobnega tudi za anestezijo? Če za trenutek ali nekaj ur odmaknemo zavest budnega duha glave, roke, dlani, bomo kaj lahko dobili obisk ali kar sostanovalca. Malega ali velikega in ponavadi ne preveč prijaznega. Prav ste razumeli, tudi na podoben način lahko izgubljamo nadzor nad svojim telesom, življenjskimi procesi, harmoničnimi duševnimi vzgibi. Kot smo ponovno lahko odkrivali, se bo dela na sebi ali s seboj vedno potrebno lotiti dovolj varno, postopno, večplastno in ozaveščeno. Vsaj ščepec znanja, še posebno pa poznavanja, bo vsekakor potrebno pridobiti.

Se nadaljuje

Franc Božjak