Prehranjevalne navade posameznika so povezane z znanjem in veščinami, pridobljenimi v zgodnjem otroštvu. Oglaševanje hrane in pijače v medijih, trgovinah in na drugih prodajnih mestih vpliva na otrokovo dojemanje in izbiro živil - risani junaki in pisane barve na embalaži v otrokovih očeh vzbudijo željo in zanimanje.

Na ZPS zato poudarjajo, da je  pomembno, da že vrtčevskim otrokom na preprost in zanimiv način predstavimo, katera živila so bolj zdrava izbira in jih je treba uživati več, katerih pa manj. In oblikovanje prehranskih vzorcev se začne za domačo mizo, v domači kuhinji.

Na ZPS so v okviru programa "Veš, kaj ješ? Da, vem!", ki ga sofinancira Mestna občina Ljubljana, pripravili delavnice o hrani in prehrani za vrtčevske otroke, osnovnošolce in dijake. Ob pomoči konkretnih izdelkov, slikovnega materiala in igre so se pogovarjali o pomenu sadja v vsakodnevni prehrani in odgovorili na vprašanje, zakaj je pomembno zajtrkovati.

Večina je sadje poznala, a uživajo ga ne vsi, zato na ZPS poudarjajo, da je otroka treba spodbujati k uživanju sadja in zelenjave na nevsiljiv način. »Okus se razvija postopoma, zato mu hrano, ki jo na začetku morda zavrača, ponudimo večkrat, v enakomernih časovnih razmikih. Otroke vključujmo tudi v postopke priprave hrane (sajenje, nakupovanje, kuhanje, priprava mize …), kjer naj skupaj s starši spoznavajo hrano,« dodaja Anja Bolha iz Zveze potrošnikov Slovenije in pojasnjuje: »Nove vrste zelenjave in sadja otrokom predstavimo na zanimiv in privlačen način, na primer v obliki nabodal, prigrizkov v obliki palčk, kot sadno-zelenjavne lučke, v njim priljubljenih jedeh (na primer v sendviču, testeninah…).«

Pet na dan
Sadje in zelenjava naj bosta pri otrocih vključena v vsak obrok. S tem razporedimo vnos koristnih snovi čez cel dan in hkrati zvišamo hranilno vrednost obrokov. Enako kot pri odraslih naj nam bo v pomoč pravilo "pet na dan", kar pomeni vsaj pet porcij različnih vrst sadja in zelenjave, od tega tri porcije zelenjave in dve sadja (1 porcija = 80 gramov). Kombiniramo različne barve, saj s tem malčku zagotovimo vnos raznovrstnih hranilnih snovi, ki jih še kako potrebuje za rast in zdrav razvoj.

Za žejo naj otroci pijejo vodo
Slovenski otroci in mladostniki se neustrezno prehranjujejo, uživajo premalo zelenjave in rib, predvsem pa prepogosto posegajo po energijsko bogatih in hranilno revnih živilih. Sladkarije vsak dan ali pogosteje uživa 25 odstotkov otrok, sladkane pijače pa kar 37 odstotkov, kar nas uvršča v sam evropski vrh. Zato je še toliko bolj pomembno, da že majhne otroke navadimo na uživanje vode za žejo.

V večini vrtcev imajo otroci vedno na voljo vodo ali nesladkan čaj, uživanje sladkih pijač pa moramo omejiti tudi v domačem okolju »Med obiskom smo otrokom s pomočjo Dinozavra Dinota povedali zgodbo o bolečem trebuščku in črvivih zobkih, zaradi uživanja sladkih pijač, nato pa smo skupaj ugotavljali, koliko kock sladkorja je v tako priljubljenih pijačah, kot so ledeni čaji, kokakola ali Cedevita. Otroci so bili nad podatki presenečeni in so nam obljubili, da bodo sladke pijače pili le ob posebnih priložnostih,« je pojasnila Anja Bolha. Odzivi otrok potrjujejo, da lahko že zelo zgodaj razumejo, da so nekatere izbire boljše kot druge.

Vrsta koristnih informacij in nasvetov je dostopna na www.veskajjes.si in na www.zps.si