Razumljivo je, da so bili Tolteki zelo previdni pri predstavljanju, pripovedovanju in opisovanju svojega razumevanja sveta, saj je bilo to preveč nenavadno, mistično in magično za navadne ljudi, ki so želeli le vsakdanji kruh in igro.

Drugi, ki so bili na pozicijah moči in so imeli zraven kruha oziroma še raje namesto kruha še meso, so vse, ki so oziroma bi lahko škodili njihovemu diktatorskemu režimu, najstrožje kaznovali, še najraje ubili. Enako oziroma podobno kot danes.

Tolteki so zelo izbirali, koga bodo povabili v svojo skupnost, mu povedali skrivnost tega sveta in mu pomagali pri izhodu iz smrtnega zapora.

Kot je rekel Don Juan, novega učenca izbere Namera, Duh, in ne oni. In še potem, ko je »Naključje« pokazalo na novega kandidata, so ga zelo preverjali in iskali dodatna potrdila v obliki znakov.

Zato je njihovo učenje zelo zgodbično, simbolično in tudi abstraktno. Seveda tudi zaradi tega, ker določenih pojavov, kot je na primer Čisto Zavedanje, ni tako enostavno opisati kot na primer jabolko.

Čeprav je Don Juan povedal veliko, je še več zamolčal. Nekoč je rekel, da je on indijanec in da govori v prispodobah. Tolteški sistem bi lahko predstavil tako, da bi ga lahko uporabili vsi, in to sami, brez mentorja.

Ali pa brez mentorja ne deluje in je potreben nekdo, ki te dobesedno pelje ven od tu.

Predvidevam, da so vsi člani njihove skupine ascendirali in se spremenili v svetlobna bitja z neposredno pomočjo mentorja. Kot vemo, Carlosu to ni uspelo in je umrl kot človek.

Zaradi tega je bilo in je še vedno veliko nejasnosti, ugibanj in predpostavljanja glede Castanedinih knjig. Ali Don Juan sploh obstaja, ali si je Carlos vse skupaj izmislil oziroma sestavil iz različnih duhovnosti in religij, kot so tudi trdili nekateri.

Že od samega začetka izdaje knjig je bila prisotna velika želja mnogih bralcev, da bi bilo to resnično. Tisoči, ki so po Mehiki iskali Don Juana, da bi opravili preizkus Namere in postali njegovi učenci, ali ga vsaj spoznali in potrdili, da je resnično bitje, ga niso mogli najti.

Kako je sploh možno vedeti, ali je nekaj resnica ali fikcija. Ponavadi rečemo, da z dokazom. Če je nekaj res, potem obstaja dokaz, ki dokazuje, da neka stvar obstaja in da je resnična.

Pogosto sama stvar po sebi ni dovolj velik dokaz, da sploh obstaja:) Potrebni so še papirji, in to cel kup potrjenih in popečatenih.
Znanstveni dokaz naj bi bil resničen, če je merljiv in ponovljiv. Osebni dokaz kot osebna izkušnja za znanstvenike in dvomljivce ni dokaz.

Mnogi vemo, da obstaja budno sanjanje in da nekateri redno budno sanjamo. Predvidevam, da so med njimi tudi kakšni znanstveniki. Vendar budnega sanjanja na znanstveni način ne morejo dokazati, saj zanj nimajo konkretnega dokaza.

Izmerili so različna valovanja možganskih valov v različnih fazah spanja, a dokaza za budno sanjanje nimajo, čeprav ima to osebno izkušnjo na stotine milijonov ljudi.

Niti eden od štirih do pet milijard vernih nima niti osebne izkušnje z »Bogom«, kaj šele znanstvenega dokaza za njegov obstoj. Osebne izkušnje in dokaza ne morejo imeti, saj takšno bitje ne obstaja, temveč je le karmičarska izmišljotina. Več v moji knjigi Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu, kjer to z lahkoto pokažem in dokažem.

Tu naj samo povem, da Energija ni bila nikdar ustvarjena in da ne bo nikdar uničena, ker je to nemogoče. Bog oziroma Stvarnik zato ne obstaja. Pika.

Se nadaljuje.

To je odlomek iz knjige Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda? Dobite jo brezplačno, ko se naročite na e-novice za osebno, partnersko in družinsko prebujanje in razvoj.

Privoščite si jo na strani https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/ Dobrodošli.

Vse najboljše za vse.

Senad Dizdarević

P.s. Pred koncem razkrijem, kje sta Don Juan in Carlos Castaneda. Oba sta živa, en bolj kot drugi:)

Senad je avtor serije knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.