Vem več: Študentski krediti - BREZ POROKA VEČINOMA NE BO ŠLO
Po podatkih spletne ankete ZPS je tretjina mladih do 30. leta že najela kredit. Najpogosteje gotovinskega, le polovica pa je pred odločitvijo primerjala ponudbo različnih bank. Posebne študentske (in dijaške) kredite ponuja šest bank in hranilnic, pogoji pa so načeloma nekoliko ugodnejši kot pri običajnih potrošniških kreditih. Pri ZPS dijake in študente vabijo, da naj pred odločitvijo za najem kredita obiščejo spletno mesto www.vemvec.si.

Pogoji za odobritev
Praviloma so potrebni status dijaka ali študenta, odprt račun pri banki in redni prilivi, kar pomeni štipendijo, pokojnino ali študentsko delo. »Za zavarovanje kredita vsi ponudniki zahtevajo vsaj kreditno sposobnega poroka, ki bo vrnil izposojeni denar, če tega dijak ali študent ne bi zmogel, izjema je osnovni študentski kredit NLB.

Porok nosi enako odgovornost za plačilo kredita kot kreditojemalec, zato ga ni preprosto dobiti, nikakor pa nikogar ne smemo siliti v poroštvo. S seboj je treba prinesti osebni dokument kreditojemalca in poroka, davčno številko, potrdilo o šolanju, odločbo o dodelitvi štipendije ali pokojnine, upravno izplačilno prepoved in potrdilo o plači poroka ter izpolniti vlogo za odobritev kredita,« je predstavila pogoje Alina Meško iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Do kakšnih zneskov in za koliko časa
Študentski krediti omogočajo izposojo do največ pet tisoč evrov, kar ustreza plačilu šolnine, izobraževanja, nakupu računalnika ali potovanja, čemur so ti krediti tudi namenjeni (če je le mogoče, se kreditu izogni in denar rajši privarčuj). Čas odplačila je od enega do največ treh let. Študentje višjih letnikov lahko dobijo posojilo tudi z večjim zneskom in daljšo dobo odplačila.

Cena kredita
Obrestne mere študentskih kreditov so praviloma ugodnejše od tistih pri primerljivih klasičnih potrošniških kreditih. Stroškov odobritve ni ali pa so nižji, prav tako v večini primerov ni stroška zavarovanja zaradi oblike zavarovanja – poroštva. Pri dodatnem zavarovanju je treba plačati zavarovalno premijo, strošek ocene rizika, stroške hipoteke. Kot vidimo, obresti niso edini strošek, ki ga plačamo banki, zato kreditov ne smemo primerjati (le) po obrestnih merah.

Da bi lahko naredili ustrezno primerjavo, na ZPS svetujejo, da banke zaprosimo za informativne izračune: vsi krediti, ki jih želimo primerjati, morajo biti v enakih zneskih in za enaka obdobja odplačil, primerjamo pa jih po efektivni obrestni meri (EOM), ki vsebuje vse stroške, ali po skupnem znesku, ki ga mora plačati potrošnik. Najugodnejši je kredit z najnižjim EOM oziroma skupnim zneskom, ki ga moramo plačati.

Članek in še več aktualnih vsebin najdete na www.vemvec.si.

Javno službo obveščanja in izobraževanja potrošnikov sofinancira Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo. (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/)

Vir: www.zps.si/