»Na pravice invalidov ne smemo gledati le čez prizmo dajatev in storitev«
Varuh človekovih pravic Peter Svetina se je danes srečal z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). V pogovorih sta se skupaj s svojimi sodelavci osredotočila predvsem na kršitve, ki jih Varuh človekovih pravic ugotavlja pri delovanju ZPIZ.

Peter Svetina je izpostavil predvsem sporne postopke ugotavljanja pravic iz invalidnosti, kjer Varuh ugotavlja več kršitev načel upravnega postopka, med drugim načela zaslišanja stranke, materialne resnice in proste presoje dokazov, na kar je Varuh opozoril že v poročilu za leto 2018. Peter Svetina je poudaril, da na pravice invalidov ne smemo gledati le skozi prizmo dajatev in storitev, temveč jim je treba zagotoviti tudi možnost učinkovitega varovanja njihovih pravic pred državnimi in lokalnimi organi ter nosilci javnih pooblastil.

Varuh zato apelira na vodstvo ZPIZ, da začne dosledno spoštovati Zakon o upravnem postopku (ZUP), ki določa, katere sestavine mora vsebovati odločba. Bistvena težava je, da odločbe Zavoda ne vsebujejo dejstev, na podlagi katerih je strokovna oseba zavoda sprejela svojo odločitev. Zavod pojasnjuje, da so ta dejstva navedena v priloženem izvedeniškem mnenju in takšno postopanje utemeljuje z varstvom osebnih podatkov (odločbe Zavoda v določenih primerih prejme tudi delodajalec).

Po mnenju Varuha pa pravica do varstva osebnih podatkov ne more opravičevati posega v pravice posameznika po 22. in 25. členu Ustave RS, ki posameznika varujeta pred arbitrarnim ravnanjem oblasti. Sodelavci Varuha so Zavod opozorili tudi na to, da zaslišanje stranke s strani izvedenca ni  v skladu z ZUP, saj gre za nalogo strokovnega sodelavca Zavoda.

Zavod vztraja tudi, da je zavezan, da pridobi mnenje izvedenca in da je vezan na njegovo vsebino. Ravnanje Zavoda je po mnenju Varuha sporno, saj za to ni podlage v področni zakonodaji, poleg tega pa je takšna praksa v nasprotju z načelom materialne resnice in proste presoje dokazov, ki pomenita, da se izvedenec lahko sam odloči, katere dokaze bo izvedel, da bo ugotovil dejansko stanje in kako jih bo ovrednotil.

Prelaganje odgovornosti na izvedence je v nasprotju zakonodajo, kot tudi sodno prakso, ki opozarja na pomen razlikovanja med dejanskimi in pravnimi vprašanji. Izvedenec namreč ugotavlja le dejstva, strokovna oseba zavoda pa jih je dolžna pravno ovrednotiti (npr. kategorija invalidnosti, izkazanost potrebe po pomoči in postrežbi, itd.).

Kritika Varuha omenjenih postopkov Zavoda je še posebej pomembna v primeru nepokretnih bolnikov v terminalni fazi bolezni v postopkih za dodelitev dodatka za pomoč in postrežbo. Z logiko Zavoda po nujni uporabi izvedeniških mnenj, se po mnenju Varuha postopki po nepotrebnem podaljšujejo. V mnogih primerih bi zadoščalo že mnenje osebnega zdravnika kot izvedene priče. Obstoječe stanje pa povzroča tudi situacije, ko zavarovanci umrejo še pred izdajo odločbe.

Sogovorniki so se dotaknili tudi definicije invalidnosti. Varuh meni, da je trenutna ureditev, ki invalidnost tretira na podlagi okvare posameznika, ki mora biti trajna in neozdravljiva, v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov. Z Zavodom delimo stališče, da bi morala moderna definicija invalidnosti temeljiti na oviri, ki jo ima posameznik na podlagi okvare, dovolj pa je, da je ta okvara dolgotrajna in ne nujno trajna.

Ugotovitve Varuha bo ZPIZ proučil do sredine septembra 2019, ko se bodo sogovorniki ponovno sestali.