|  Čakajo nas volitve, ki jih mnogi ocenjujejo za prelomne. Opredelile bodo prihodnjo usmeritev Evropske unije, zato je pomembno, da bodo izvoljeni poslanci znali in zmogli suvereno zastopati interese slovenskih državljanov.
V preteklih desetletjih je bila EU močna gonilna sila za vzpostavitev robustnih in smelih predpisov varstva potrošnikov, ki posegajo na številna področja našega življenja (od pravic letalskih potnikov, pa telefoniranja in brskanja po spletu v tujini, do spletnega nakupovanja, pravil glede označevanja živil, varnosti igrač in vsebnosti kemikalij v izdelkih...). Sprejeli smo jih kot samoumevne in veliko vprašanje je, ali bi jih imeli, če bi jih določali zgolj slovenski politiki.
Ker je EU očitno na razpotju in preverja izbire za prihodnost, evropske potrošniške organizacije menimo, da morajo v razpravah o naši skupni prihodnosti v EU pomembno mesto dobiti tudi potrošniške teme. Verjamemo, da bi se zaupanje v EU bistveno okrepilo, če bi jo gradili kot šampiona varovanja potrošnikov.
Potrošniške organizacije, združene v Evropski potrošniški organizaciji BEUC, izpostavljamo pet ključnih področij, ki si zaslužijo podporo in angažiranje bodočih evropskih poslancev in poslank, potrošniške organizacije pa se zavezujemo k sodelovanju in tvornemu iskanju potrošnikom prijaznih rešitev. "Potrebujemo evropske poslance, ki razumejo in so pripravljeni zastopati interese vseh nas," poudarja Breda Kutin, predsednica ZPS.
Na ZPS so kandidate za evropske poslance pozvali, da jim sporočijo svoje mnenje o prioritetah, ki so jih v imenu potrošnikov izpostavile evropske potrošniške organizacije, in o tem, kako bodo ukrepali za njihovo udejanjanje, če bodo izvoljeni v Evropski parlament:
1. Umetna inteligenca mora pomagati, ne škodovati potrošnikom
Množična uporaba avtomatiziranih odločitev na podlagi algoritmov v komercialne namene spreminja potrošniške trge in družbo kot celoto. Na trg prihajajo novi izdelki in storitve, a potrebujemo zakonodajo, ki bo potrošnikom zagotovila, da se lahko izognejo tveganjem, kot so diskriminacija, izguba zasebnosti in avtonomnosti ter pomanjkanje preglednosti.
2. Potrošnikom namenjeni izdelki bi morali trajati dlje
Tiskalniki ali pametni telefoni, ki jih kmalu po izteku garancije ni mogoče popraviti, električni izdelki, ki se prehitro pokvarijo, na trgu ni več rezervnih delov... Potrošniki smo soočeni s posledicami »prezgodnjega zastaranja« izdelkov, ki močno obremenjujejo okolje, ne le naš žep. Evropska komisija je leta 2015 sprejela akcijski načrt za krožno gospodarstvo, ki naj bi zagotovilo trajnejše in lažje popravljive izdelke, a učinkovitih ukrepov še ni.
3. Označbe na živilih bi morale olajšati zdravo izbiro
Vsak drugi odrasli in vsak tretji otrok v Evropi je pretežak ali predebel. A izbira (bolj) zdravih živil ni preprosta. Od decembra 2016 mora biti na embalaži prehranskih izdelkov in brezalkoholnih pijač navedena njihova prehranska vrednost.
A mnogim potrošnikom številke niso najbolj razumljive. Prav bi jim prišlo na primer barvno kodiranje v obliki prehranskega semaforja, ki ga v Sloveniji ZPS promovira že več kot desetletje. Pri tem nas podpira Ministrstvo za zdravje, pozna in želi si ga tudi dobra polovica potrošnikov, ki so sodelovali v anketi za EU volitve. V državah članicah se uporabljajo različne sheme, kar med potrošnike vnaša zmedo, ki jo izkoriščajo ponudniki.
4. Zdravila morajo biti tudi cenovno dostopna in varna
Visoke cene in pomanjkanje zdravil ovirata evropskim potrošnikom dostop do potrebnega zdravljenja. Cene novih zdravil za zdravljenje hudih bolezni so tako visoke, da vlade silijo v sprejemanje težkih odločitev o tem, katera bodo predmet povračil in katera nova učinkovita zdravila zato morda ne bodo dostopna pacientom. Hkrati so številna nova zdravila odobrena na podlagi manj trdnih kliničnih podatkov, kar potrošnike izpostavlja potencialno višjim tveganjem.
5. Potrošniki ne smejo biti izpostavljeni škodljivim kemikalijam
Število kroničnih in hudih bolezni v EU narašča. Kemikalije naj bi imele pri tem pomembno vlogo. Kljub temu, da ima Evropska unija smel načrt ravnanja s kemikalijami, je številne kemikalije mogoče zaslediti v izdelkih splošne rabe. Zakonodaja, ki preprečuje prisotnost strupenih snovi v izdelkih, je razpršena, nesistematična in nedosledna, pa tudi nadzor je pomanjkljiv. To dokazujejo tudi potrošniška testiranja, ki pogosto odkrivajo skrb vzbujajoče kemikalije v izdelkih, s katerimi so potrošniki redno in dolgoročno v tesnem stiku (oblačila, čevlji, igrače, izdelki za nego otrok, kozmetika, higienski izdelki in številni drugi). |
Zahteve evropskih potrošniških organizacij so podrobneje predstavljene v zloženki na www.zps.si: "Prioritete potrošnikov za volitve v Evropski parlament leta 2019". Te Prioritete so potrdili tudi potrošniki, ki so sodelovali v spletni anketi ZPS. Več o tem si lahko preberete na povezavi. |
NE ZAMUDITE
