Tisti pastir,
ki je pasel ovčice,
Izidor,
med pašo v planini
ugleda ovčico
zamotano v trnjevo past.

Zanjo izgleda brezupno,
a Izidor se je odločil.
Vzel je sekiro in nož,
postrigel je trnje,
posekal je veje
zamotane v klobko,
ovčico je osvobodil.
Juhej!

Šele nato se je zavedel,
da si je tako dokazal,
da zmore razrešiti svoje težave,
tudi najbolj zapletene.
Če jih pusti rasti,
prepredejo veje,
poženejo trnje.

Zato s sabo nosi
sekiro, nož, svoj pogum
in odločenost,
da postriže trnje,
poseka vejevje
zamotano v klobko
in osvobaja ovčice.
Juhej!

Na paši Življenja
je pač tako,
da trnjasto grmovje
raste pred najsočnejšo travo.
Zaradi trnjevih pasti
se sočne paše
pač ne kaze odpovedovati.

Ko premišljaš,
kaj storiti,
zbudi Izidorja v sebi!
On je vdan pastir!