Odhaja se poslavlja, nas zapušča,
vendar za seboj poln i kašče,
njen stisk roke je že hladen,
listje rumeni in odpada,
Jutra pa že meglena,
Ob dežju sopotniku.

Jesenski vetrič spominja,
Na tople poletne dni,
Minljive prijetne trenutke,
Toplih poletnih dni in noči.

In klopotec pesem poje,
v vinogradih že odmeva,
staro in mlado prepeva,
stiskalnica več ne sameva.

Polja bodo obiskana,
pridelek pobran in preorana,
mi za zapečkom pa čakali prvi sneg,
spet ptice proti jugu mogle poletet.

Se vsako leto nam ponavlja,
včasih kakšen letni čas obotavlja,
a vselej spomladi se zgodi,
se narava iz spanja prebudi.