Izhod iz pravljice
je realnost.

Žareči zublji
tam daleč na obzorju
poljubljajo nebo.
Razpokane ustnice
žejno vpijajo
nevidno vlago.

Srce je begalo
v astralu
in vame pošiljalo odmev utripa.
Vzela sem si ga nazaj
in ga vsadila vase.

Lovčeva puška ga je zgrešila.
Mačeha je ostala
praznih rok.
Morda je to zanjo priložnost,
da prisluhne bitju svojega srca.
Ta list v knjigi pravljic,
naj popišeta sama.
Iz njune pravljice sem odšla.
Te knjige ne bom več prebirala,
te pravljice ne bom več poslušala.
Staro kaseto sem uničila,
moj radio lovi druge frekvence.

Moje srce je preživelo.
Zdaj bije zame v mojem telesu.
Izhod iz pravljice
je realnost.

Piše se njena knjiga življenja.
Mojega, ki ga živim Jaz Sem.