Nadaljevanje pravljice Sabine Palmer...
Pravljica (Sezona II, pt. IV)

Srce ne bije, a v njem je sočutje,
Preteklost v pogledu ljubezni je ščit.
Spomini človeški so kakor posutje,
Sreče ji zrna polagajo v bit.

Pogleda v oči ga, krvavo rdeče,
Vidi v njih prošnjo, zave se, boleče...
Vodi pogled ji na steno kamnito,
Sliši se škrt, rok trz, sunkovito...

Nekaj prešine telo ji, neznano...
Tuje je, toplo, od srca iskano...
Ogenj izgine, vročica hladi,
Kri več ne vleče, tako vsaj se zdi.

Nekoga začuti v smrtni tišini,
Vampir je, kot ona, v krvni intimi,
A vendar drugačen, temi predan,
Nikoli spregledal ni, v noč je pregnan...

S pogledom povabi, ga bliže pritegne,
Z vročim poljubom mu ustnice zmoči.
V šoku telesa roké le iztegne,
Zasliši v tišini se bitje v nôči...

V kotu kamnitem objeta v mrazu,
Meglica se dviga, vročina teles...
Nova je vrsta pečat v porazu,
Vampir v ljubezni... Hudič iz nebes...