Mogoče malo preveč ločuješ eno od drugega.
Kako bi pa človek v ljubezni živel, če ji ne bi verjel in zaupal.

C e l o - v ljubezni je popolna vera in zaupanje-.

-Vendar-
Ne more pa se pomagati človeku, da ne bi imel bolečin, dokler ljubi
to, kar povzroča trpljenje in se ne odvrne od tega, pa če še tako
ljubi.

Kdo pa mu bi to trpljenje lahko odvzel, dokler še sam ljubi in si
izbira to, kar prinaša bolečino, če pa to kar ljubi ne more biti
drugačno, kot da mu prinese trpljenje in razočaranje, on pa si
dokler do tega ne pride, pred tem zatiska oči
ali pa tega sploh ne ve.

Je pa ravno razočaranje nad nepravilnim tisto, ki nas ob pravi
zdravi reakciji na to, nekega dne naravna k temu, kaj prinaša
popolno odrešitev.
Ja v napačnem kar je paradoks, so ravno razočaranja tista velika
priložnost za odrešitev, ne pa tisto, kar mi hočemo imeti in pod
narekovaji »ljubimo«
Vsa ljubezen prav usmerjena, v kateri je vera in zaupanje, pa zmore
narediti čudež odrešitve.

Prisrčen pozdrav.

[ Odgovori na to | # ]