Na mizi prazen list papirja,
brez navdiha, to me vznemirja.
Ne vem o čem bi še pisal,
kakšne pesmi zopet bi spisal?
Sveče ponoči v sobi gorijo,
ko solze po obrazu mi polzijo.
Prikradejo žalostni se občutki,
ki ne minejo kakor trenutki.
Zakaj sploh pesnik sem postal?
Bilo bi bolje; da bi z njo ostal.
Preden zblaznim in se vase zazrem,
še zadnjo steklenico vina odprem ...