Neprijetne vremenske razmere nas lahko tudi česa naučijo. Nekje dolgotrajna suša, drugje poplave in plazovi. Pri nas dva meseca brez snega, zdaj pa ponekod preveč. Ljudje imamo morda marsičesa preveč, a se lahko tudi obrne in smo ob vse. Zakaj? Da bi prepoznali svojo sebičnost in brezbrižnost ob potrebah drugih. Da bi znali tudi razmisliti, kaj imamo res dobrega za druge.
So res le poti, drevesa in domovi marsikje vkovani v led in žled? Morda kdo od športnih navdušencev, ki nameravajo danes v Kranjsko goro navijati le za "naše", pretehta, kje bo bolj koristen, kdo rabi resnično prisotnost in pomoč? Celo bliže bi verjetno bilo in več zadovoljstva bi prineslo.
Zganilo bi se dremavo srce in še svojo dušo bi prebudili iz zimskega spanja.

[ Odgovori na to | # ]