Kakor petja pesmi ne več novih,
opeva zgodovino lepote -
lepote in velikosti tvoje,
poje pesem morje adrijansko,
pesem poje bilo si slovansko.

Bere zgodbe se o Karataniji -
Karatnji veliki,
Gosposvetskem polju .
kjer ponosni slovenski vojvode,
bili so zbrani izmed kroga bratov.

Ni bilo privilegije,
če sposobnosti ni bilo biti pravičen -
sposoben branit Karantanjo veliko.

Čas ne manjša a manjša krči se -
krči velikost se tvoja -
krči iz stoletja v stoletje,
ko tujci - tuja noga,
škorenj tujca gazil je lepoto tvojo -
in prodajal te je kot vlačugo.
Tebe,
ki pripadala srcu si Slovenca.

Iz stoletja v stoletje,
prodaja se lepoto tvojo -
prodaja kakor -
prodaja se kot pocestnica - vlačuga.

Ni spoštovanja,
da ne rečemo -
Ljubezni pod tujimi stopali-
tujimi škornji .
ki so po tebi teptali -
kakor po vlačugi.

A ti domovina ostala sveta si -
sveta si in zvesta.
Domovina ostaneš čista neskaljena.
kot neskalje so višave,

doline potoki reke so žuboreže vode -
vode planinn kjer tuja noga,
ni stopila.
Tam prostor ni za tujca...
kjerkoli vsaka ped,
tebe - tvoje zemlje je sveta,

Nisi se prodala tujcu,
a prodajalci bili so sinovi tvoji,
ki se sramovali priznati,
jaz govorim slonvensko,

adio, ajde nauči se,
da te bomo po domače razumeli
jezik domačinov slovenske domovine.

Kjer matere solze, potoke solz točile,
za otroke sinove, ki dajali so življenja,
za tujca škornje, ki gazil je lepoto
devištvo domovine.

Kjer hčerke zale:

potepežjivo v bolečini zveste čakale -
so ljubega dolga leta vrnitve -
da povrne se iz ruske, soške fronte,
čakale so z nagelnom v srcu,
z nagelnom, ki cvetel je v vrtu njenem.

Na srce ga s ponosom stavi,
da ga bo pripela v jutru na prsi
srce ljubega -
katerega že leta zvesto je ćakala.

Pride ljubi...
a prinesli so drugi.
On ležal je v leseni trugi.
Dal življe je,
za tujca škonje.

Srce slovenca dekle vseno -
ponosno pripne nagelj na prsi njega,
ki ga je čakala je,
ki sedaj prešell v roke je -
dimenzije nove,
kjer čakal zdaj bo Njo,

ki čakala leta je zveto ljubila,
ko on branil domovino je pred tujici,
za tujca škornje domovine svoje.

Hvala Ti,
da prišel je ali bo čas,
ko končala se bo krčitev tvoja,
domovina zvesta domovina sveta.

Menda se ne zavedaš,
da tujec,
ki gazil s škornjem je lepoto tvojo,
Sedaj sedi na Tebi zopet kakor -
na vlačugi,

ker prodaj brat je moj,
za handful papirja evrov .
ki jih pustil mogoče,
bo jutri v oštariji

Tako LE ti domovina zvesta,
ti boš še vedno njemu sveta,
ne glede gdorkoli ti gospoduje,
ne prodaj ne prodala boš srca,
za hanfull papirja.
Slovenija - domovina.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''