Vse, kar se ne sodaruje je kakor voda,
ki se ne giblje in daruje,
ter se spremeni v smrdečo mlako.

Nek zelo bolan človek, je imel zelo v redu sosede, vendar se ni kaj dosti menil za njih.

Obdeloval je svoj vrt in puščal na njem rasti čudovite cvetice, katere je občudoval, ter je ob njih zelo bolan užival, kakor se je pač dalo.

In ko jih je vsakodnevno plel, je nevedoč metal vstran kot plevel, čudovite rastline, ki bi z lahkoto pozdravile njegovo bolezen.

Njegov prvi sosed s katerim ni spregovoril niti besede, pa je bil zeliščar,
ki bi mu z veseljem dobrosrčno razložil,
katera rastlina bi ga povsem ozdravila.