Dogodek je razkril pomanjkljivosti, na katere zagovorniki pravic živali že dalj časa opozarjamo

Iz prvih poročil o dogodku je razvidno, da je bik pobegnil po tem, ko je bil v klavnici omamljen. Namen omame je, da živalim prihrani najhujše bolečine in grozo. Poročila posameznikov iz slovenskih klavnic in posnetki iz klavnic v drugih evropskih državah jasno kažejo na to, da velik del živali zakol doživi pri polni zavesti, ko jim režejo vratove in iz njih lije kri. Tako stanje je ne le nesprejemljivo, je tudi v nasprotju s 25. členom Zakona o zaščiti živali (ZZZiv)

VURS pozivamo, da pripravi natančno poročilo o pobegu in ravnanju veterinarja, ki bi moral biti prisoten ob dogodku in da se do razjasnitve okoliščin prepove klanje v podjetju, v katerem se je dogodek pripetil. Zahtevamo tudi, da se v skladu z določili Zakona o zaščiti živali uvedejo višji standardi in praksa varovanja dobrobiti živali.

VURS mora v sodelovanju s zainteresirano javnostjo pripraviti nova navodila za omamljanje in zakol živali, tako da se ne bo več dogajalo, da živalim pri polni zavesti režejo vratove in te nekaj minut umirajo v mukah. Določila morajo veljati za vse živali, ne glede na vrsto. Zdaj so kokoši in druge manjše živali izvzeti iz določil 25. člena ZZZiv. Dejanja, ki so pri kravah obravnavana kot mučenje, ki se kazensko preganja, se nad kokošmi smejo izvajati.

V nekaterih medijih je bila objavljena izjava ge. Vide Čadonič Špelič, ki je pobeg bika iz klavnice opredelila kot nesrečo pri delu. Če je to res, zahtevamo javno opravičilo za tako neokusno izjavo. Pri pobegu pred smrtjo lahko gre kvečjemu za srečo pri delu.

Ne strinjamo se s pisanje nekaterih novinarjev, ki so z namenom senzacionalističnega poročanja pisali o podivjanem ali pobesnelem biku, ki je prestrašil Mariborčane. Edini, ki je v tej zgodbi upravičeno bil prestrašen, je bil bik, ki je zaman poskušal najti pot na svobodo.

Za društvo pripravil: mag. Martin Vrečko