|  V reviji Polet je mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr.med. v članku Moj krožnik v bolezni zapisala: »Pri bolezenskih stanjih večje dileme ni: če bolezenske težave še niso prizadele ledvic, na krožniku nekoliko povečamo delež beljakovinskega vira, kot so ribe in pusto meso, ter pazimo, da v prehrano vključimo tudi mleko in mlečne izdelke.
Zelo velika napaka, ki neposredno vpliva tudi na potek zdravljenja je, da ravno ob bolezenskih težavah začnemo nenadoma zelo skrbeti za »zdravo« prehranjevanje.«
Ob tej nenavadni izjavi sem se spomnila na nek dogodek. Lani, ko sem v trgovini brskala za zelenjavnimi paštetami in jih nisem našla, sem pristopila k trgovki in jo vprašala, če mi lahko pomaga. S seboj sem imela triletnega sina, ki ni še nikoli zaužil mesa ali pripravkov iz mesa, odkar je bil spočet v maternici. Trgovka me je vprašala, če smo vegetarijanci, če res nikoli ne jemo mesa, če tudi otroku ne dajemo? Medtem si ga je ogledovala kako je krepak in zdrav. Rekla sem ji, če jo kaj zanima v zvezi s tem, da ji lahko povem. Stara je bila okrog 30 let. Odgovorila mi je: »Veste, mi živimo na vasi in nam je vegetarijanstvo čisto neznano. Vsi mislijo, da bomo brez mesa kar shirali. Ampak vam povem, da je moja starejša sestra, zbolela za rakom in so ji zdravniki odsvetovali jesti meso kolikor je mogoče. Vsi v družini smo se zamislili nad tem. A njej sedaj, ko bo umrla, odsvetujejo uživanje mesa, dokler pa ni zbolela, ji nihče od zdravnikov ni rekel, da je uživanje mesa rizični faktor za številne bolezni. Kaj bi radi ti »dohtarji« da vsi zbolimo in da nas po tem »filajo« z zdravili, ko pa ne bo več pomoči, pa nam bodo rekli, da naj ne jemo mesa. Naša družina je vsa nehala jesti meso skupaj s sestro a nas je strah, da ne bo kaj narobe.«
Pojasnila sem ji, da ne bo nič narobe, naj pa počasi umikajo meso iz jedilnika. Najprej naj črtajo svinjino, potem govedino, nato perutnino, skrbijo pa naj ves čas, da se bodo dobro počutili. Telo je namreč navajeno na razne strupe in jih želi še naprej prejemati, kot na primer nikotin ali drogo, če smo telo navadili na to. Ko se prečisti (rok enega leta), se počuti močno, zdravo in polno živega življenja, saj so zelenjava, sadje in mlečni izdelki živa hrana.
Katerina Tavčer
Celovška 136
1000 Ljubljana
|
NE ZAMUDITE
Zdravnica trdi, da bolan človek mora jesti še več mesa
Prispeval/a: eckhart dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 16:42 CET
Cerkveno zaničevanje živali in mesojedstvo
Ob škandalozni tiskovni konferenci v Univerzitetnem kliničnem
centru v Ljubljani v zvezi s smrtjo dojenčka zaradi sepse in
priliko izkoriščajočem zdravniškem svarjenju pred
vegetarijanstvom/veganstvom se človeku postavlja kar nekaj
vprašanj o vzrokih takega ravnanja.
Temeljni kamen višje stopnje grozodejstev nad živalmi - in
posledično nezdravega, vsejedega načina življenja - kot v
zgodovinskih obdobjih pred njo je vsekakor postavila
Rimskokatoliška cerkev (RKC) z izbrisom dejstva, da imajo
tudi živali dušo. Glavna akterja pri tem sta bila glavni katoliški
teolog in »svetnik« Tomaž Akvinski in katoliški filozof
Descartes. Tudi zaradi odnosa katolicizma do živali sem se
pred približno petnajstimi leti IZPISAL iz RKC.
Še danes se zaradi podpore Petrovega stola v imenu »boga«
žrtvuje ogromno živali: klavnice, krznarske farme, lov,
ribolov, poskusi na živalih, klanje živali za božič in veliko noč.
Ja, res je. Danes katoliška duhovniška kasta živali ne mori
več direktno, s svojimi rokami v cerkvah – kot je to počela
tempeljska duhovščina v stari zavezi, ali pa še dandanes
muslimani. Toda kakšen absurd! V imenu kneza miru, Jezusa
Kristusa, in v Njegovo »slavo«, kneza miru, ki je prišel na ta
planet tudi za živali in naravo, ne samo za ljudi, tečejo za oba
največja katoliška praznika reke krvi na najbrutalnejši način
ubitih živali – kar dandanes naredijo kar verniki sami. Na
čigav ukaz? Na ukaz krutega katoliškega boga podzemlja?
Kristus in Bog Oče-Mati nimata s tem nobene zveze!
Kot so ugotovili veliki možje preteklosti (Pitagora, Leonardo da
Vinci, Schopenhauer, Tolstoj, ... ): Mesojedi ljudje so resnično
potujoči grobovi, v katerih so pokopane živali in dokler bodo
klavnice, bodo tudi bojišča. Posvetilo in »blagoslov« pri umoru
živali in zaužitju njihovih trupel pa daje katoliški kler – ali z
žegnanjem šunke ali s Hubertusovimi mašami (žegen trupel
divjih živali). Čeprav sem prepričan, da se tudi med
duhovščino najdejo vegetarijanci/vegani, je vseeno bistveno
več duhovnikov in župnikov, ki izživljajo svoje nizke, morilske
strasti kot člani zelene, lovske bratovščine.
Danes je tudi vse premalo znano, da je RKC l. 314, na koncilu
v mali Aziji prepovedala in preklela vegetarijanstvo. Nadaljnjih
tisoč in več let so vegetarijancem, če se niso spreobrnili k
mesojedstvu, vlivali tekoči svinec v usta ipd. Še do danes se
RKC vegetarijancem ni opravičila, niti ni preklicala anateme
nad njimi. Kaj šele, da bi priznala živalim dušo!
Torej odločitve RKC iz preteklosti še kako veljajo tudi
dandanašnji.
Logično je tudi vprašanje, zakaj je bilo in je cerkvi še vedno
toliko do tega, da bi človeštvu prikrila Jezusovo ljubezen do
živali in celotne narave in da bi zatrla vegetarijanstvo.
Seveda tu ne gre samo za velikanske dobičke mesno
predelovalne in farmacevtske industrije, kjer ima tudi cerkev
svoje delnice in drug kapital. Danes je znanstveno dokazano s
strani institutov in znanstvenikov s celega sveta – predvsem
seveda tistih, ki niso na plačilni listi raznoraznih lobijev, da je
mesojedstvo poleg drugega glavni rizični faktor za nastanek
bolezni - berimo recimo »Kitajsko študijo«, prevedeno tudi v
slovenščino, ali pa »Vegetarijansko jejmo, se mesu
odpovejmo«, izdalo Društvo za osvoboditev živali in njihove
pravice. V moderni zahodni, na znanosti temelječi civilizaciji bi
seveda moral po vsej zdravorazumarski logiki ta znanstveni
dokaz o zdravem veganskem načinu življenja biti prenešen v
prakso. Zakaj se to ne zgodi? Jasno je, da bi se zdravi,
energije polni ljudje pustili bistveno manj manipulirati –
bolehnih ljudi pa je zelo vesel tudi farmacevtski lobi. Zaradi
veganskega načina življenja bi tudi bolj razvili sočustvovanje
do živali, narave in soljudi. Nivo zavesti takih posameznic in
posameznikov bi se tako dvignila, s tem pa tudi sposobnost
kritičnega reagiranja na prefinjene, toda krute metode
manipulacije političnega podzemlja, katerega bistveni nosilni
sestavni del je ravno cerkev. To pa ne bi bilo dobro, da se
zgodi, a ne!?
Borislav Kosi, Slovenska Bistrica
---
Bog ja, cerkev ne!
Bog daje, cerkev vzame!
Borislav Kosi, Slovenska Bistrica
Zdravnica trdi, da bolan človek mora jesti še več mesa
Prispeval/a: IrenaG dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 19:21 CET
borislav, imam občutek, da si preveč obremenjen s cerkvijo...da te
to ne bo preveč zasvojilo, da boš poslal obseden...
lp irena