Tudi ti imaš v sebi ljubezni krila,
samo, da si jih v srcu lepo zložila
in nanje že povsem pozabila.

Ne čakaj na maj, zaljubi se,
razprostri ta ljubezni krila,
poleti v njene višave
do vrhuncev ekstaze
in se spusti na dno srca,
kjer je tvoja ljubezen doma.

Neglede na to kaj se dogaja,
ne obupaj, ne odnehaj, vztrajaj,
vsak dan iz srca vzletaj
in vsak dan v njem tudi pristajaj.

Ne misli si,
da imaš poškodovana krila,
da ti jih je okoliščina zlomila
in da se lepota ljubezni ne bo vrnila.

Ta vzletanja in pristajanja so zdravila,
ki zdravijo tvojo dušo, telo,
ponovno razjasnijo in zaiskrijo oko,
da v vsem lahko vidiš, kar je lepo.

Tako se grdota v nama umika,
iz notranjosti pa lepota prihaja na dan,
čudež hvaležnosti spet stopa v prvi plan
in nama omogoča duhovno rast.

Ko se v zraku ljubezni
dotakne najinih dvoje kril,
se napolniva z radostjo
in drug drugemu zašepetava;
»Hvala, ker si.«

Stoyan Svet