Najmlajši prebivalci tega planeta nam vedno pokažejo, ali smo v navezi s Sabo ...
Biti prisoten ob njih, ko denimo ne morejo zaspati, morda iz nas izvabi vprašanje, ali lahko s čisto navezo s samim seboj sprostimo nekaj tega, kar jim ne da spati ...

Nekoč sem preizkusila prav to:
vdih, počasi in na dolgo ... in ko se mi je zdelo, da lahko le še izdihnem, sem vdihnila še malo.
Nato sem izdihnila počasi in uživala ob tem, ko sem pustila zraku prosto pot.

Zaprla sem oči in spremljala najčudovitejše delovanje svojega bitja ... dihanje.

Nekaj izjemnega, kar počnem že od svojega spočetja, ne da bi se temu velikokrat zavestno posvečala :)

In tako sem umirjeno spremljala svoje dihanje nekaj minut ...
... potem pa se je zgodilo nekaj, kar bi se zdelo kot čudež ... a je naravno stanje ...
Moj otrok, ki je začutil, da sem v čisti povezavi s samo seboj, da sem utišala svoj um in enostavno bivala tukaj in zdaj,
je zaspal ... kot angelček :)

Ja, ko smo v čisti navezi s svojo Bitjo, s svojim pravim jazom, naša prisotnost ustvarja harmonijo v vsem-kar-je :)

Naj bo vedno ljubezen na vaših poteh, na vaših ustnicah nasmeh in iskrica v očeh!

Sončka na pot,
Berni :)