Pred časom sem v medijih prebrala samohvalo mariborske TMI Košaki, da si je pridobila certifikat za klanje živali na muslimanski obredni način Halal.

Vse lepo in prav: prijazno smo sprejeli medse pripadnike drugih verstev: kot soljudi, kot begunce, kot častilce drugih božanstev. Zanje se je v naši prestolnici našel prostor za gradnjo njihovega hrama s 40 m visokim minaretom in z vsem, kar mora ta hram vsebovati.

Sprašujem, ali bodo v tem hramu tudi prostori za obredno klanje živali - halal. Po naših zakonih namreč ni dovoljeno klanje živali brez predhodne omame, kajti tak način klanja spada v kategorijo mučenja živali, to pa je pri nas z zakonom prepovedano. Zakaj direktorica Veterinarske zbornice Slovenije, Vida Čadonič Špelič, ki vedno rada poudarja, da so živali v Sloveniji zaklane humano oz. s predhodnim omamljanjem, dopušča obredno klanje?

Javno jo sprašujem kaj bo storila, da se takšen okruten način klanja v Sloveniji preneha. Za prave prijatelje živali je sicer vsako klanje živali barbarsko, kruto in nepotrebno. Človek ne potrebuje uživati meso, saj številne raziskave kažejo, da so vegetarijanci v povprečju bolj zdravi od vsejedcev, ki bolj pogosto zbolevajo za civilizacijskimi boleznimi.

Če je kri »umazana« in mora zato žival pri polni zavesti izkrvaveti zato, da so potem njeni deli telesa užitni po muslimanskih verskih zapovedih, kako je to združljivo z visoko duhovnostjo in z zapovedjo: ne ubijaj!, ki velja v vseh verstvih?

Tako kot pri človeku, tudi pri nam genetsko skoraj popolnoma identičnih bitjih - živalih, kri prinaša hrano celicam, katerih sestava in delovanje je enaka človekovi, tako kot je tudi enak občutek za bolečino, strah pred smrtjo…
Človekovo življenje in mišljenje se posodablja, znanost odkriva vse več podrobnosti, civilizacija izpodriva barbarstvo, kar je treba upoštevati tudi na področju ubijanja živali. Če ne gre drugače, velja zakonodaja neke države za vsa bitja enako!

Blanka Prezelj, Maribor