Nizozemska raziskava (Gehring, U., Wijga, A.H., Brauer, M. et al.: Traffic-related Air Pollution and the Development of Asthma and Allergies during the First 8 Years of Life, American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine, 181: 596-603) je našla povezavo med onesnaženostjo zraka zaradi prometa in astmo pri otrocih do osmega leta starosti. Višje ravni dušikovega dioksida, delcev PM 2,5 in saj v domovih ljudi na Nizozemskem so povezali z razvojem otroške astme.

Raziskovalci so vedeli, da onesnaženje zraka lahko poslabša simptome že obstoječega obolenja astme, a o nastanku otroške astme zaradi onesnaženja do zdaj niso imeli podatkov. Nizozemski znanstveniki so zato osem let preiskovali 3800 otrok od rojstva do osmega leta starosti. Dolgo dobo so za raziskavo izbrali, ker se simptomi astme pri otrocih naglo spreminjajo.

Starši so redno izpolnjevali obrazce o zdravju otrok, poleg tega so otrokom pri osmih letih izmerili tudi občutljivost na alergene. Te podatke so  povezali z ocenjeno onesnaženostjo zraka v okolici domov, kjer so prebivali otroci. Število otrok, ki so bolehali za astmo, se je z leti zmanjševalo. Največ jih je simptome astme razvilo v prvem letu življenja (6 odstotkov),  kasneje je bilo število nižje (1 do 2 odstotka).

Količina škodljivih snovi v zraku je bila povezana z razvojem simptomov astme. Tam, kjer je bila onesnaženost zaradi prometa večja, je več otrok zbolelo za astmo. Manj jasna je bila povezava med občutljivostjo na alergene in onesnaženostjo zraka, prav nobene povezave pa ni bilo med onesnaženostjo zraka in ekcemi.

Znanstveniki so priznali tudi slabosti raziskave. Na primer to, da so poročila o astmi temeljila na obrazcih, ki so jih izpolnili starši in ne na neposrednih diagnozah, ki bi jih postavili zdravniki. Poleg tega so bili otroci izpostavljeni različnim ravnem onesnaženosti tudi zunaj doma, npr. v šoli. Kljub temu je raziskava pokazala, da obstaja povezava med onesnaženostjo zraka in otroško astmo.

Zgovoren je podatek, da je za astmo zbolelo več otrok, ki so po rojstvu bivali v krajih z večjim onesnaženjem, kot tistih, ki so se odselili v kraje s čistejšim zrakom. Za nadaljnje raziskave je odprto ostalo vprašanje, katera izmed snovi v zraku najbolj škodi. Tokrat so bili dušikov dioksid, delci PM 2,5 in saje tako povezani, da je bilo nemogoče določiti vpliv posamične snovi na zdravje otrok.

Vir: umanotera.org/etc