V Nemčiji so kmetje sadili gensko spremenjeno koruzo, ki je v Evropski uniji prepovedana. Koruzo NK603 so sadili v sedmih državah, podjetje Pioneer Hi-Bred, ki proizvaja semena, pa trdi, da je stopnja kontaminacije majhna.

Semena naj bi sadili na manj kot dva tisoč hektarjih, a Greenpeace trdi, da gre za najmanj tri tisoč hektarjev. Kako je prišlo do napake še ni znano, prav tako še ni ocenjena škoda, ki jo bodo utrpeli kmetje. A ta bo zagotovo visoka, v milijonih evrov, saj bo treba pridelek uničiti.

Greenpeace opozarja, da so odgovorni za setev gensko spremenjene koruze vedeli že od marca, a so zaradi birokratskih postopkov kmete o tem začeli obveščati šele zdaj. "To je največji poljedelski škandal v Nemčiji," pravi Greenpeaceov strokovnjak za kmetijstvo Alexander Hissting.

Na prizadetih poljih je 0,1 odstotek pridelka okuženega z gensko spremenjeno koruzo. To je 100 rastlin na hektar, trdi Greenpeace. Pioneer Hi-Bred oporeka tej številki. Predstavnik za stike z javnostjo je zatrdil, da je gensko spremenjenih 0,03% semen in dodal: "Nenavadno je, da je so v semenu zasledili gensko spremenjeno koruzo.

Ko gre za odstotke pod 0,1, je rezultat lahko lažno pozitiven, nemogoče ga je znanstveno dokazati. Ko so v preteklosti zaznali delež gensko spremenjenega semena, smo ga vedno umaknili s trga. Tokrat so nam vsebnost gensko spremenjenih semen sporočili šele, ko je bila koruza že posajena."

Predstavnica za stike z javnostjo ministrstva za okolje na Spodnjesaškem Stefanie Becker je povedala, da bodo morali polja preorati, preden koruza zacveti, da bi preprečili nenadzorovano širjenje gensko spremenjenih organizmov. Zatrdila je, da je oporečno seme zasejano na dva tisoč hektarjih, prihaja pa iz dveh vreč. Kako se je zmešalo z običajnim semenom, ni znano.

Za zdaj je EU dovolila pridelavo dveh gensko spremenjenih organizmov. Koruzo Monsanto MON 810 in krompir, ki ga pridelujejo zaradi škroba. A Nemčija je skupaj z nekaterimi drugimi državami EU lani prepovedala sajenje koruze MON 810.

Države Eu se glede uporabe gensko spremenjenih poljščin ne morejo zediniti. Sadijo jih v Španiji, na Portugalskem in Češkem. Nasprotujejo jim Francija, Nemčija, Avstrija in Grčija. Prav zdaj Evropske komisija prenavlja pravila glede gensko spremenjenih poljščin. Svoje predloge bo predstavila prihodnji mesec, državam pa naj bi dala proste roke, da se odločijo ali bodo dovoljevale sajenje ali ne.

Vir: umanotera.org/etc