Danes imamo popolnoma paranoiden odnos do bakterij. Najraje bi vse naredili sterilno, vključno z lastnim telesom. Pregovor, da je čistoča pol zdravja, drži, vendar pa pozabljamo, da je nečistoča njegova druga polovica.

To dokazujejo tudi raziskave, v katerih so ugotovili, da imajo otroci, ki odraščajo v manj sterilnem okolju, ki so veliko v naravi, v stiku s peskom in zemljo, imajo hišne ljubljenčke in niso obsedeni s higieno, veliko manj težav s kožo in alergijami ter manj zbolevajo kot njihovi vrstniki, ki so videti »kot iz škatlice«.

Morda vas bo šokiral podatek, da vsakič, ko si umijemo roke, poškodujemo maščobno-kislinski zaščitni sloj, ki bo potreboval (odvisno od moči uporabljenega mila) od 6 do 13 ur, da se obnovi. V tem času je naša koža dovzetnejša za vdor patogenih organizmov, kot če bi bila prekrita z zemljo in prahom.

Ni nepomembno, kaj trda in tekoča mila vsebujejo. Večina ljudi v današnjem času ne uporablja klasičnih mil, ki so naraven proizvod, sestavljen iz 70 odstotkov kakovostnega olja in alkalne snovi. Namesto tega imamo kopico umetnih izdelkov, ki vsebujejo tudi do 50 sestavin in med katerimi je praviloma komaj kakšen odstotek naravnih.

V Sloveniji imamo nadpovprečno veliko tekočih mil. Imamo jih radi, ker se lepo penijo in dišijo, a se ne zavedamo, da prav to najbolj draži kožo. Snovi, ki se penijo, so sočasno razmaščevalci (prvotno so jih uporabljali za čiščenje strojev v industriji), ki učinkovito topijo zaščitni plašč naše kože. Natrijev lavril sulfat (označen tudi kot SLS) nastaja z etoksilacijo natrijevega dodecil sulfata in ob tej reakciji lahko nastajajo tudi kancerogene nečistoče, kot je 1,4-dioksan. Res je, da lahko to sestavino industrija pridobiva tudi iz kokosa, vendar je zavajajoče to potrošniku prestavljati kot naravno sestavino. V resnici je prestal kokos vrsto kemičnih procesov, zato je končni izdelek daleč od naravne sestavine. Z bolj zahtevnimi certifikati, kot so Cosmo, NaTrue in Soil Association, so to področje zelo strogo uredili. S temi certifikati so uredili tudi procesiranje sestavin, kar pomeni, da morajo biti vsi procesi predelave okolju in koži prijazni, če želi izdelek pridobiti najbolj zahtevne certifikate. Za čiščenje so najboljši detergenti na osnovi glukozidov, ki jih pridobivajo z naravno fermentacijo rastlinskih olj ali sladkorjev.

Čarobne dišave so najbolj alergeni del sodobnih mil in z naravnimi vonjavami nimajo nič skupnega (pridobljene so iz nafte). Milom dodajajo tudi različna barvila, med katerimi so potencialno kancerogena rumena, zelena, rdeča itd. Med sporne sestavine sodijo tudi t. i. PEG-derivati, ki kožo odprejo in jo takoj po umivanju naredijo še bolj dovzetno za vdor neželenih snovi.

Najbolj agresivne so antibakterijske sestavine, ki jih dodajajo milom, da izboljšajo njihovo učinkovitost. Vsebuje jih skoraj tri četrtine vseh mil. Mednje sodi triklosan, ki je nevaren pesticid, vendar ga milom in zobnim pastam dodajajo zaradi njegovih antimikrobnih lastnosti. Takšne snovi ne uničujejo zgolj patogenih bakterij, temveč tudi vse dobre in prijateljske bakterije, ki prebivajo na naši koži in jo varujejo. Ob tem obstaja nevarnost, da antibakterijska mila prispevajo k razvoju še odpornejših sevov bakterij, kar dodatno ogroža naše zdravje.

Kaj storiti?
Pravo vprašanje ni kolikokrat, temveč s čim se bomo umivali, s čim prali posodo, perilo in čistili po naših hišah.

Knjigo lako kupite v Sončni trgovini:
http://sonce.e-trgovina.com/productdetail-prodid-4428.html