V Bangladešu, pa tudi drugod po svetu, se na milijone ljudi vsakodnevno sooča s problemi pitne vode, nasičene z arzenom, in posledicami te epidemije. Približno polovica tamkajšnjega prebivalstva danes še vedno nima druge možnosti in mora za svoje preživetje uživati vodo polno arzena, kar je dokaj ironično.

Ta problem se je pojavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so v Bangladešu iskali alternativo uporabi površinske vode, ki je pogosto polna bakterij. Z namenom, da bi prišli do čiste vode, je bilo zgrajenih na milijone cevnih vodnjakov, od katerih pa je vsaj petina namesto čiste pitne vode črpala vodo, ki je vsebovala arzen. To nedopustno in težko popravljivo napako pa je vlada odkrila šele dve desetletji kasneje.

Čeprav se poskušajo organizacije, vlada in ljudje sami na različne načine bojevati proti temu problemu, pa je več desetletna izpostavljenost prebivalstva kontaminirani vodi že močno načela zdravje ljudi, pustila na njih neznosne posledice in povzročila nešteto smrti. Arzen je karcinogen, zato poleg poškodb kože in izčrpanosti povzroča tudi kožnega raka, raka na pljučih in mehurju ter drugih organih. Možnost za preživetje prebivalcev, ki so izpostavljeni arzenu preko pitne vode pa znižuje tudi njihova slaba prehrana in uživanje velikih količin riža, ki ga kuhajo v onesnaženi vodi.

V želji po preventivi širjenja nadaljnjih, pa tudi nastajanja novih zdravstvenih težav, so se v Bangladešu začeli posluževati številnih možnih rešitev. Med njimi je tudi filtriranje onesnažene vode z uporabo filtracijskega sistema, posebej zasnovanega za odstranitev arzena. Ta filtracijski sistem, ki se imenuje SONO filtracijski sistem, je zasnoval dr. Abul Hussam, ki je tudi sam odrasel v Bangladešu in v otroštvu seveda tudi sam užival z arzenom onesnaženo vodo. Njegova iznajdba je namenjena tam živečim ljudem in prilagojena razmeram v Bangladešu, saj za delovanje ne potrebuje elektrike, pa tudi cena in vzdrževanje sta razmeroma ugodni. Življenjska doba takega filtra doseže dobo petih let in pridela približno 30 litrov pitne vode na uro.

Od kar je prišel ta filtracijski sistem na trg, je prebivalstvu Bangladeša z distribucijo in namestitvijo priskočila na pomoč tudi neprofitna organizacija Manob Sakti Unnayan Kendro (MSUK). Tako je danes filtracijski sistem nameščen že v več kot milijon gospodinjstvih, vendar pa bo za pomoč ostalim prebivalcem potrebno še veliko podpore.

Krilca poskrbijo za čisto vodo

Kdor bi rad pomagal kateremu od gospodinjstev ali pa tudi šolam, ki še nimajo filtracijskega sistema, se lahko obrne na spletno stran www.krilca.si. V katalogu Krilca, darila s čarobno močjo se pod naslovom Kapljice življenja lahko odločite prispevati darila v vrednosti 25, 50 ali 100 evrov, ki so namenjena izključno reševanju tega masovnega problema v Bangladešu.   

Tekst: Nina Benčina
Fotografije: Arhiv Umanotere