Ljubljana je postala svetovna prestolnica knjige. V njej se vrstijo dogodki svetovnega kalibra in da periferija ne bi zamerila, se na državnem nivoju dogovorijo, da vpliv knjige prenesejo tudi na podeželje. Tako se snemalna ekipa kulturne redakcije državne RTV napoti na dolenjsko, kjer v neki vasi snemajo razgovor o vsakodnevnem kulturnem utripu med vaščani.

Tako naprosijo nekega kmeta, da pred kamero opiše kulturni utrip svojega delovnega dne. Kmet pred kamero začne govoriti:

"Vstanem zjutraj ob petih in najprej ruknem en šnops!"
"STOP!", zavpije režiser,"rez!", in priostopi h kmetu.

"Poslušajte gospod. To je kulturna oddaja, ki jo bodo gledali tudi otroci, šolska mladina. Treba je na njih vzgojno delovati. Prosim, zamenjajte šnops recimo s knjigo."

"Prav", odvrne kmet. "Kamera!", zavpije rešiser,"akcija! Gremo!"

"Vstanem torej zjutraj ob petih in najprej preberem eno knjigo. Nato grem v štalo, kjer pomolzem kravo in dam mleko zavreti. Medtem, ko se mleko kuha, r... pardon, preberem še eno knjigo. Nato pojem zajtrk, ki ga popolaknem z naslednjo knjigo.

Celo dopoldne sem na njivi, kjer med odmorom po malici preberem zopet eno knjigo. Po kosilu grem na obisk k Lojzetu, kjer družno preberava vsak tri knjige. Proti večeru se nama pridruži še sosedov Polde, ki s sabo prinese svojo domačo knjižnico.

Nato on desetih odidemo vsi trije v vaško knjižnico, kjer nas dobre volje pričaka širokogrudna vaška knjižničarka, ki vodi naš čitalniški krožek. Tam nadaljujemo z branjem in po polnoči "prešaltamo" na poezijo. Ob štirih zjutraj, ko nas knjižničarka pomete iz knjižnice smo zaradi načitanosti že tako razsvetljeni, da na poti domov razsvetlimo celo vas.

Boris Kononenko