NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 07-maj
  • Šolski zvezek: Lutkovna predstava

  • četrtek 08-maj
  • Škisova tržnica

  • petek 09-maj
  • A. T. Linhart: Županova Micka

  • sobota 10-maj
  • Voden ogled orgel

  • ponedeljek 12-maj
  • Konferenca Podim

  • sreda 14-maj
  • Srednjeveški Maribor - mesto za belim obzidjem

  • četrtek 15-maj
  • Mladinski družabni večer: poslikava tejglov

  • petek 16-maj
  • 7. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi

  • ponedeljek 19-maj
  • Pridružite se nam pri praznovanju in soustvarjanju Nacionalnega tedna prostovoljstva 2025

  • petek 23-maj
  • Povabilo k prispevanju priložnosti za Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za mlade 2025

  • četrtek 29-maj
  • Strokovna ekskurzija - Trajnostno shranjevanje električne energije - utopija ali priložnost?

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Neznano o denarju 2.del   
    sreda, 2. julij 2014 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Obrestna past
    Denar kot menjalno sredstvo je posojevalcem denarja omogočal številne nečedne manipulacije, zato jih je preganjal že Kristus. Toda še mnogo učinkovitejše sredstvo za izkoriščanje je postal tisti hip, ko mu je bilo pridruženo obrestovanje. Če se zavedamo, da banke posojajo denar, ki je nekaj fiktivnega (potiskan papir skoraj brez vrednosti ali številke v računalniku), potem obrestovanje pomeni zagotovitev blaga ali storitev iz nič.

    Brez obrestovanja bi bil denar privlačen v omejeni meri, kot sredstvo, ki se lahko prelevi v poljubno blago ali storitve. Toda zaradi obrestovanja je denar dobil lastnost, ki mu daje dodatno privlačnost - postal je zelo dragoceno blago, ki prinaša visoke dobičke finančnim elitam.

    Obrestovanje je resen problem, saj  vnaša v sistem hudo nestabilnost, in to zaradi eksponentne rasti. Pri 3% obrestni meri posojila v 24 letih vrnete dvakrat več kot znaša glavnica.

    Z obveznostjo plačila obresti je obremenjenega več kot 90% denarja v obtoku, zato mora količina denarja rasti. Vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček). Na osnovi obrestno obrestnega računa količina denarja eksponentno raste. Pri 3% obrestni meri se podvoji  v 24 letih.
    (Za ilustracijo: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti že do leta 1749 narasle na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot Zemlja!)

    To deluje kot rak v gospodarskem razvoju tistih, ki morajo plačevati obresti, namesto da bi prispevalo k zdravi rasti. Zato je neprestana gospodarska rast pogoj za obstoj podjetij, sicer se račun ne izide. Sistem, ki zahteva eksponentno rast, mora prej ali slej počiti.

    V nekaterih islamskih deželah ne poznajo obrestovanja. Zaslužek od posoje denarja obračunavajo drugače.

    SE NADALJUJE

    Zoran Železnikar
    www.prisluhni.si

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Denar
  • www.prisluhni.si
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Neznano o denarju 2.del | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Neznano o denarju 2.del

    Prispeval/a: AnaH dne petek, 4. julij 2014 @ 15:33 CEST
    Ljubo mi je brati, da nekje vendar za posojila ne zaračunavajo obresti, temveč drugače. Kako je videti "drugače"? Tako oderuško menda le ne, kot jih mora plačevati naša država?

    Pred kakšnimi 10-imi ali nekaj več leti je bilo še nepojmljivo, da bi mi banka zaračunavala stroške hranjenja mojega drobiža na hranilni knjižici, zdaj jim njihovo razpolaganje z mojim denarjem plačujem tudi jaz. Kje je ostala pravičnost?!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2025 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,58 seconds