|  Tanja Potočnik, prva primorska dula
 Tanja Potočnik iz Kopra je pri iskanju alternativnih možnosti   poroda pri nas postavila nekaj pomembnih mejnikov. Pred 14 leti je prva v   Sloveniji rodila v vodi. Drugega sina je pred sedmimi leti rodila doma,   prav tako v vodi. Pomagala ji je babica iz Trsta, saj slovenske babice   pri porodih na domu ne smejo sodelovati.  “Porod je dogodek, ki si ga   ženska zapomni za vse življenje. Leta morda zabrišejo podrobnosti, a   občutki ostanejo,” pravi Potočnikova, ki je zdaj postala še prva   primorska porodna pomočnica, t. i. dula.
 Grška beseda doula (izg. dula) pomeni žensko, ki služi ženski. “Ta   izraz se je v svetu udomačil za izkušeno žensko, ki pomaga drugi ženski   pri porodu. Ne gre za medicinsko pomoč, kakršno dajejo babice, pač pa za   psihološko, čustveno in tudi fizično podporo ženski, ki rojeva. Dula je   ves čas ob porodnici, jo vzpodbuja, pomirja, skrbi za njeno dobro   počutje, lahko jo tudi fizično podpira in ji svetuje položaje, ki   pomagajo pri rojevanju, jo masira ali ljubkuje. Nanjo pozitivno vpliva   že samo s tem, da je prisotna ves čas poroda,” pojasnjuje Potočnikova.
 Medicinsko osebje pri porodih v porodnišnici namreč ni stalno   prisotno. “Babica prihaja občasno in preverja, če porod v redu poteka,   zdravnik pa načeloma pride le, če se porod zaplete. Tako je ženska v   porodnišnici bolj ali manj prepuščena sama sebi oziroma jo spremlja le   njen partner. Njega pa je lahko prav tako strah in je negotov glede   poroda, tudi dovolj znanja nima in morda ne ve, kako lahko partnerki   pomaga, zato je dulina podpora več kot dobrodošla,” meni naša   sogovornica. Dule pravzaprav niso nov pojav. Od nekdaj so matere imele ob sebi   ženske, katere so jim pomagale pri porodu. Ko pa se je rojevanje z domov   preselilo v porodnišnice, so izginile tudi porodne pomočnice. In z   njimi čustvena podpora, topel stisk roke in pogled v oči, ki vzbuja   zaupanje. Porod je postal medicinski, namesto osebni, intimni dogodek. Orgazmični porod  Ta način obporodne skrbi se je začel ponovno vzpostavljati in   delovati v ZDA, nato pa se je razširil tudi v Evropo in drugod po svetu.   V Sloveniji smo doslej imeli le eno dulo, ki se je izšolala v Avstriji,   sedaj pa se za dulo usposablja še 25 Slovenk. Potočnikova je ena izmed   žensk, ki so pred kratkim v Ljubljani obiskovale tečaj pod vodstvom   Američanke Debre Pascali Bonaro. Ta je vzbudila veliko zanimanja s   filmom Orgazmični porod, ki govori o naravnih porodih in o tem, da je   porod za žensko lahko zelo pozitivna izkušnja, če se le počuti varno in   če ljudje, ki so okoli nje, upoštevajo njene želje, pravice in potrebe. Slovenke, ki so opravile izobraževanje pri Bonarovi, so zdaj dule   pripravnice. Da bi dobile certifikat združenja DONA International,   morajo pomagati vsaj pri treh porodih in se še dodatno izobraževati. Potočnikova je sicer pri porodu pomagala že trem ženskam, vendar še   preden je opravila tečaj za dulo. Vse, kar je povezano z rojevanjem, jo   že od nekdaj privlači. Temu je predana z vsem srcem in oči se ji   zasvetijo, ko opisuje nepozabne izkušnje. “Ženska, katere porod sem   spremljala, mi je kasneje rekla, da še nihče v življenju ni bil tako   prijazen z njo. To me je res ganilo,” se spominja. Porodni načrt  Dula se z žensko, ki ji bo pomagala med porodom, prvič sreča nekaj   tednov pred predvidenim rokom poroda. “Ženski se morata začutiti. To je   osnovni pogoj, v nasprotnem primeru lahko tako prva kot druga zavrne   sodelovanje. Najpomembnejši je človeški faktor, odnos med njima. Če ji   ni naklonjena, se bo dula med porodom težko vživela v porodnico in   intuitivno začutila, kaj potrebuje,” razlaga Potočnikova. Ko ženski skleneta dogovor, skupaj izdelata porodni načrt: “Nosečnica   pove, kaj od poroda pričakuje, kaj si želi, kaj je zanjo pomembno. Dula   se ji popolnoma prepusti in zagovarja njene želje in potrebe ter jo v   teh podpre. Med porodom namreč ženska velikokrat nima dovolj moči in   niti ni sposobna, da bi lahko izbirala, zahtevala, se odločala,   komunicirala z osebjem.” Sodelovanje se konča s srečanjem nekaj dni po porodu, ko si ženski   izmenjata izkušnje. Nato se lahko razideta, pogosto pa ostaneta   prijateljici za vse življenje. Po naravni porod v Avstrijo?  “Glavna dulina skrb je, da je porod za žensko čim bolj pozitivna   izkušnja,” razlaga Potočnikova. “Tudi če nastopijo zapleti, je lahko   izkušnja še vedno lepa. Pomembno je, kako ženska porod doživi, in ne   toliko, kaj se medtem dejansko zgodi.” Prva primorska dula, pa čeprav še pripravnica, ženskam noče in niti   ne sme vsiljevati svojih pogledov na porod. “Mnoge imajo z rojevanjem v   porodnišnici zelo lepe izkušnje,” pravi. Ko pa beseda nanese na njene   izkušnje, pove, da topline in varnosti domače dnevne sobe, v kateri je   rodila drugega otroka, ne bi zamenjala za nič na svetu. Kljub temu da vedno več Slovenk rojeva doma (Potočnikova pri tem še   zdaleč ni bila prva), gre za pol legalno prakso, ki sicer ni zakonsko   prepovedana, a je medicinska stroka ne odobrava. “Zdravniki so   prepričani, da je porod varen samo, če poteka pod njihovim nadzorom.   Verjamejo, da bi se zgodila katastrofa, če bi bile ženske prepuščene   same sebi. Ampak rizičnih nosečnosti ni veliko in porodi večinoma   potekajo normalno,” poudarja. Še več, prav dejstvo, da morajo v porodnišnicah ženske rojevati leže   in se pri tem ne morejo po občutku premeščati v različne položaje in   izkoristiti sile gravitacije, naj bi pripomoglo k zapletom. Številne   preiskave, ki jih morajo ženske opraviti med nosečnostjo, pa naj bi   vzbujale občutek, da porod ni naravni proces. “Ženska, ki rojeva, čuti,   kateri položaj ji najbolj ustreza. Če jo pustimo, da se premika, sama   najde najboljši položaj zase in za otroka,” meni Potočnikova in doda, da   je v redkih slovenskih porodnišnicah sicer mogoče roditi v vodi ali na   posebni pručki, vendar tega ne spodbujajo. Zato pa je vse bolj razširjena epiduralna analgezija, pri kateri je   ženska spet priklenjena na posteljo in sploh ne čuti popadkov, zato   morajo otroka “poroditi” zdravniki. Pogosto tudi s pomočjo vakuuma ali   pa se porod konča s carskim rezom. Slovenke, ki rojevajo doma, pa morajo   najemati tuje babice ali plačevati storitve v porodnih centrih v   Avstriji in Italiji. No, vsaj dule bodo odslej imele doma. “Čeprav še ne   vemo, kako bodo dulo sprejeli v porodnišnicah, ko bo poleg partnerja   prišla s porodnico,” razmišlja Potočnikova. “Upam, da bodo dule dobro   sprejete tudi pri zdravstvenem osebju in da bodo kmalu spoznali, da dule   tudi njim olajšujejo delo. Seveda pa je prav, da se bodoča mati že prej   pogovori z osebjem glede prisotnosti dule pri porodu.” Pomemben je odnos  “Prvič sem bila presrečna, da sem lahko v porodnišnici rodila v vodi.   Vendar ta porod ni bil naraven, bil je umetno sprožen. Na koncu so mi   prerezali tudi presredek, čeprav to morda ne bi bilo potrebno.   Intervencije v porodnišnici porod lahko tudi zakomplicirajo. Če vstopi v   porodno sobo oseba in izreče besede, ki porodnico čustveno vznemirijo,   to lahko začasno zaustavi porod, ki je prej normalno potekal. Tega doma   ni. Drugič sem rodila popolnoma naravno, spontano. Babica me je pri tem   podpirala, in počutila sem se varno. Nihče me ni prikrajšal za čudovito   izkušnjo in intimne trenutke v objemu najdražjih,” se spominja   Potočnikova. Prav ljudje, ki spremljajo porod, odločilno vplivajo na porodničino   počutje. Od njenega stanja pa sta odvisna potek poroda in seveda   otrokovo počutje. In k temu lahko odločilno pripomorejo prav dule, meni   Potočnikova. “Ženski naj bo dopuščeno, da sama vodi porod. Nihče ji ne   bi smel vsiljevati svojih pravil. Pri naravnih porodih ženske ne   govorijo o bolečini pri popadkih, pač pa o valovih, energiji, ki jih   prežema. Narava je poskrbela za to, da bolečina pri porodu ni taka, da   je ne bi mogli prenesti. Znebiti se moramo predstav, da je porod nekaj   groznega. Če ženski dovolimo, da posluša sebe in se obda z ljudmi, ki   jim zaupa, bo porod najverjetneje zelo lepa, pa čeprav intenzivna   izkušnja.” ALJA TASI http://aljatasi.com
 www.primorske.si
 
 
 
  Kaj znajo dule Prve slovenske porodne pomočnice se šolajo pri organizaciji DONA   International iz ZDA. Obstajajo pa še druga združenja dul po svetu, ki   izvajajo tovrstna izobraževanja. Pri nas je dulo moč najeti prek združenja Naravni začetki, katerega   poslanstvo je informiranje, svobodna izbira in podpora na področju   nosečnosti, poroda in starševstva (www.mamazofa.org). Dule pripravnice   storitev ne zaračunavajo in tudi še ne vedo, koliko bo njihova pomoč   denarno ovrednotena kasneje. Za primerjavo: v Avstriji ženske za porodno   pomočnico odštejejo okoli 400 evrov. Dule veliko vedo o pripravah na porod, fiziologiji poroda, odnosih   med partnerjema med porodom in o dojenju. Obvladajo tudi praktične   prijeme, kako žensko med porodom podpreti, in poznajo položaje, ki so v   določeni situaciji najbolj primerni. 
  Statistika Če se ženska med porodom počuti kot kraljica in ne kot razosebljeno   bitje, bo porod lažji, izkušnja pa prijetnejša. To so pokazale tudi   raziskave, ki so jih opravili v ZDA. Pri porodih, kjer so prisotne dule,   so namreč zabeležili za 51 odstotkov manj carskih rezov, čas poroda je   bil krajši za 25 odstotkov, za 35 odstotkov manj so uporabili lokalne   anestezije, za 71 odstotkov se je zmanjšala uporaba oksitocina (hormona,   ki povzroča krčenje maternice), porodov s kleščami pa je bilo manj za   51 odstotkov |