Tudi Nemčijo so začeli pretresati pedofilski škandali katoliške cerkve. V jezuitskih šolah in šolah nekaterih drugih katoliških redov so se vrstile spolne zlorabe otrok, ki so jih storili duhovniki katoliške cerkve. Po poročanju medijev gre za kazniva dejanja izpred 30 let, ki pa jih ni mogoče preganjati, saj so zastarala. Nemška škofovska konferenca se je pred kratkim opravičila več kot 120 žrtvam in jih prosila za odpuščanje.

Katoliška cerkev v Nemčiji je priznala krivdo za spolne zlorabe otrok, ki so jih storili njeni kleriki. Žrtvam se je opravičila in jih prosila za odpuščanje. Mnogi menijo, da je cerkev ubrala pravo pot, ko se je upravičila in prosila žrtve za odpuščanje.

Začetek je sicer dober, vendar pa samo opravičilo in prošnja za odpuščanje ni dovolj. Potrebno je storiti še naslednji korak. Žrtvam je potrebno plačati tudi odškodnino za pretrpljeno škodo zaradi zlorab. O tem pa v sporočilu nemške škofovske konference ni bilo govora.

Odškodnina žrtvam pripada ne glede na čas, ko je bilo dejanje storjeno. Pripada jim tudi, če je kazenski pregon zastaran oz. je zastaran odškoninski zahtevek. Kajti z zastaranjem sama obveznost ne preneha, preneha samo možnost, da se ta iztoži.

Po nauku katoliške cerkve je potrebno popraviti krivico, ki je bila storjena bližnjemu in to tudi tako, da se da odškodnina za poškodbe, po Katekizmu katoliške cerkve to zahteva že preprosta pravičnost (št. 1459). Iz tega je jasno razvidno, da mora katoliška cerkev dati vsem žrtvam spolnih zlorab odškodnino za škodo, ki so jo povzročili njeni duhovniki.

Jasno je, da se pri tem ne more sklicevati na časovno oddaljenost zlorab oz. na kakršnokoli zastaranje, saj bi bilo to v nasprotju z njenim naukom iz št. 1459. Seveda bi bilo to tudi v nasprotju s pravičnostjo, o kateri je govora v št. 1459, kajti v pravičnosti obveznost obstaja, dokler ni izpolnjena ne gleda na čas. Ugovor zastaranja bi tako bil skrajno nemoralen in zato v bistvu ničen.

V Sloveniji je nekaj pravnomočnih obsodb katoliških pedofilskih duhovnikov. Zakaj cerkev žrtvam teh zlorab ne ponudi odškodnine, saj so njeni duhovniki povzročili bližnjim hudo krivico in imajo zato ti po samem katoliškem nauku pravico do odškodnine  in to ne glede na časovno oddaljenost dogodka. Zastaranje tukaj sploh ni pomembno.

Zakaj se cerkev pusti tožiti, namesto da bi dala žrtvam tisto, kar jim pripada in ki bi lahko vsaj malo odtehtalo krivico, ki so jim jih kot pripadniki cerkve storili katoliški duhovniki? Če nemška katoliška cerkev ne bo ponudila uvodoma navedenim žrtvam odškodnine za krivico, ki jim jo je storila, ali ne bo potem njeno opravičilo in prošnja za odpuščanje samo igrica in pesek v oči javnosti?

Ko je bil sedanji papež v letu 2008 na obisku v ZDA, je med drugim dejal, da v cerkvi ne more biti več prostora za pedofile in da bodo iz nje izključeni. Ker je po svetu in v Sloveniji že nekaj pravnomočno obsojenih duhovnikov, se postavi vprašanje, ali je katoliška cerkev te pedofile že izključila iz cerkve.

Ali je cerkev v Sloveniji pravnomočno obsojena duhovnika Frantarja in Žnidariča že izključila iz cerkve, kar bi namreč moralo biti narejeno glede na papeževe besede o izključitvi pedofilov iz cerkve. Če da, zakaj o tem ni obvestila javnosti, saj je bila papeževa izjava o izključiti javno objavljena, če pa ne, ali ne deluje v nasprotju s papeževo voljo? Ali pa so bile mogoče papeževe besede o izključitvi pedofilov samo pesek v oči javnosti in duhovniki pedofili ne bodo izključeni iz cerkve?

Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve:
Zanj Janja Škrjanc, predsednica in
Vlado Began, pooblaščenec društva