Ogledala sem si film "Božič Georgea Lopeza", ki je prikazal radijskega napovedovalca, slovečega po izvirnih, a zlobnih izjavah in je z njimi presenečal tudi domače. Na smrt bolan mlad fant, ki je povsem verjel v moč pozitivnih misli, je navezal z njim stik. Oholi in brezbrižni radijec je nerad ustregel njegovi prošnji, da bi poslušalcem namenjal samo pozitivne in spodbudne besede. Začel je pri športniku, dotlej deležnem le njegovih negativnih pripomb in napovedi.

Prej od vseh zaničevan športnik je postal uspešen. Tudi drugi poslušalci so sledili spodbudnemu razmišljanju in vse jim je že šlo na bolje.

Da, ob vsakdanjem hitenju in naprezanju za napačne cilje ne opazimo prav pogosto učinkov svojih misli. Vesolje zapisuje tudi misli in nam pravično vrača njih učinke.

Na nedeljskem predavanju je mojo sosedo zelo zeblo v noge. Odšla je v garderobo. Ko se je vrnila, jo je na sedežu čakal listek s predlogom, da naj si okrog stopal ovije mehak papir ali ponujen platnen žepni robec. Odvrnila je: "Sem si že pomagala s papirjem!" Te misli so bile pri obeh skoraj istočasne. Ni pomembno, katera se je domislila prva; najbrž prezebla. Zanesljivo pa je imelo "prste vmes" dobro v nas in okrog nas. Obe sta še naprej poslušali o premagovanju naših slabosti, da se lahko mraz v nas spremeni v toploto in toplino. Ozdravitev gre iz duše v telo, ker notranja svetloba obnavlja celično strukturo.

Včeraj sem v pismu nekoga nekaj spraševala, nato pa sem še pogledala po prispelih e-sporočilih zame. Prejela sem prav njegov zapis od prejšnjega dne, ki se je dotikal mojega vprašanja, ki ga bo verjetno prebral šele danes.

Bolj smo povezani, kot se zavedamo. Naj se v letu 2010 med nami okrepi pozitivna povezanost; potrebni je bomo!