Na spletnem Dobro Jutro pišejo, da prehod med letnimi časi vpliva tako na živali kot na ljudi. Za živali je jesen čas obilja, ko nabirajo zalogo za prihajajočo zimo, za ljudi pa je barvit letni čas, ko se spopadamo tudi s krajšim dnevom.

Ljudje in tudi živali imamo tako imenovani cirkadialni ritem, ki uravnava 24-urno delovanje telesnih funkcij. Določa, kdaj bomo jedli in kdaj spali, uravnava pa tudi spremembe telesa med menjavo letnih časov. Ob prihajajočih daljših nočeh prav zaradi cirkadialnega ritma možgani izločajo več hormona melatonin, ki telo pripravi na zimo.

Med drugim se zaradi tega hormona poveča tudi želja po spanju. Pri ljudeh, ki ravni melatonina nimajo prilagojene zimskim razmeram, se lahko pojavi sezonska motnja razpoloženja. Odraža se predvsem v nespečnosti, depresivnosti, želji po sladkem in kot pomanjkanje seksualne želje.

Znanstveniki so dognali, da lahko ljudje, ki trpijo za sezonsko depresijo, negativne občutke preženejo, če so dlje časa izpostavljeni svetlobi. Prav zato so denimo kratke počitnice v sončnih krajih primerno zdravilo za zimsko slabo razpoloženje. V nekaterih bolj temnih krajih, kot je na primer Skandinavija, pa v ta namen uvajajo posebne terapije z lučjo.

Šest ur obsevanja, tri ure zjutraj in tri ure zvečer, je menda dovolj, da preženete sezonsko nerazpoloženje. Bolniki se po obsevanju dejansko počutijo bolje, znanstveniki pa še niso ugotovili, ali gre pri tem res za izboljšanje počutja ali le za placebo učinek tretmaja. Pri preganjanju učinkov dolge noči pa pomaga tudi, da takrat, ko je zunaj še svetlo, kar največ časa preživimo na prostem, še pišejo na Dobro Jutro

Sandra Kec
Vir: www.dobrojutro.net