Iščimo jo v njenem čistem bistvu, v koreninah časa. Čas je kot zemlja – po njem je treba kopati. Če kopljemo samo po površini, naletimo na ilovico, ki je krhka in drobljiva; če pa kopljemo globoko, pridemo do trdnih skal.

Z izkopavanjem po zgodovini lahko najdemo trdne skale filozofije, na katerih gradimo naše principe. Treba pa je poudariti, da tisoč in en komentar o velikih osebnostih, ki so nas nekaj naučili, še ni dovolj. Vrnimo se k virom in prišli bomo do ugotovitve, da so marsikateri nauki uporabni tudi danes, jutri in vedno. V filozofiji iščimo tisto, kar je uporabno za vse čase – to filozofsko stališče je "ljubezen do modrosti".

Recimo raje ljubezen na prvem mestu in modrost na drugem, kajti brez ljubezni ni modrosti; brez ljubezni modrosti ni možno uporabiti na pravi način.
Vendar pa ljubezen ni razpuščeno in brezbrižno stanje duha, ki povzroča, da smo dovzetni za vsakovrstne vplive. Ljubezen ni nekaj, kar nekateri pojmujejo kot nered, temveč neznanska sila, ki stvari združuje in jih vzdržuje.

Tako kot se majhen kamenček, ki ga poberemo s tal in ga zopet spustimo, vrne k svoji materi Zemlji, tako si tudi mi želimo te želje po ljubezni, ki jo ima kamenček v odnosu do svoje matere Zemlje. Ljubezen kamenčka je neutrudljiva, saj ne gre za zadovoljitev instinktivne ljubezni, temveč za ljubezen, ki je večna in ki traja leta, stoletja, tisočletja ...

prof. Jorge Angel Livraga Rizzi - ustanovitelj Nove Akropole
www.akropola.org