|  Tudi Slovenijo, kot ostale države je zajel čas ekonomske krize ali tako rečeno "recesije". S tem pa se mi ob tem prispevku pojavlja vprašanje "Ali nas je zajela tudi duhovna "recesija"? Pa čeprav se človek deli na dve plati je duhovna recesija še bolj poglobila naše notranje - nadnaravno življenje.
Če pogledamo, kaj vse dela naša vlada je zgorzljivo, saj želi na račun upokojencev, ki tako ali tako komaj preživijo iz meseca v mesec nekoliko prišparati. In človek se ne vede da se mu vse to dogaja - okusi to ekonomsko krizo tudi na duhovnem življenju.
Ob tem sem se spomnil pred kratkim nekega prispevka, ki govori o tem, da bo leta 2012 tretja svetovna vojna!? Če je temu tako bi se morali politki tudi malo zamisliti - kajti le Bog ve če bi človeštvo še eno napako, ki jo danes poučuje veda zgodovina preživelo!
Pa se vrnimo nazaj na duhovno recesijo. Mogoče se bo kdo vprašal po tem, kako sklepam na duhovno recesijo? Preprosto. Ljudje zadnje čase zelo malo zahajajo v cerkev, da o tem kako je med tednom (pon.-pet.) raje ne govorim, kar je žalostno in zgrozljivo.
Ravno v takih časih nas Jezus kliče v svoj božji hram - k molitvi, da nas ta ekonomska kriza ne prizadene preveč in nam zruši duhovno rast. Prav mogoče je, da nas je recesija zajela in če bi pogledali koliko je v Sloveniji že brezposelnih si človek ne more nič, a lahko najde duhovno pomoč, ki prav gotovo pomaga v takih stresnih situacijah, kakor smo sedaj.
Le skupaj bomo premagali to krizo, čeprav strokovnjaki menijo, da po okrevanje dolgo in dolgotrajno.
|
NE ZAMUDITE
Življenje v recesiji
Prispeval/a: Sonce dne torek, 6. oktober 2009 @ 21:48 CEST
Dejstvo je, da je na našem ljubem plantu vsega dovolj za vse. Pozabljamo in to kroničnio pozabljamo, da smo tu samo začasno ojoj pa kakšen hrup zganjamo.
Nobene potrebe ni po kopičenju materialnih dobrin. Vse kar moramo in zmoremo storit je, da zemeljske dobrine bolj enakomerno porazdelimo.
Neta
Jezus v recesiji
Prispeval/a: MC dne sreda, 7. oktober 2009 @ 08:32 CEST
>>Mogoče se bo kdo vprašal po tem, kako sklepam na duhovno recesijo?
>>Preprosto. Ljudje zadnje čase zelo malo zahajajo v cerkev,
>>da o tem kako je med tednom (pon.-pet.) raje ne govorim,
>>kar je žalostno in zgrozljivo.
Žalostno je, da ljudje v 21. stoletju sploh še zahajajo v cerkev in verjamejo v nebeške pravljice, ki jim jih prodajajo parazitski kleriki. (V nebesih ni recesije)
>>Ravno v takih časih nas Jezus kliče v svoj božji hram – k molitvi
Jezus nikogar ne kliče v božji hram, niti ga ni nikoli klical! Če bi vsaj malo poznal evangelije, bi vedel, da je Jezus rekel:»In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se pokažejo ljudem. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo. Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem….« (Mt 6,5-7)
>> da nas ta ekonomska kriza ne prizadene preveč
Kakšna ekonomska kriza neki - standard v povprečju še nikoli v človeški zgodovini ni bil tako visok!
>>in nam zruši duhovno rast.
Očitno si mnenja, da ekonomska kriza lahko poruši duhovno rast. Bi lahko torej sklepali, da je materialnost in kopičenje pozitivna za duhovno rast!? Če vprašaš mene, se ljudje še nikoli niso toliko ukvarjali z duhovnostjo - morda tudi zato, ker imajo preveč prostega časa.
>>Prav mogoče je, da nas je recesija zajela in če bi pogledali
>> koliko je v Sloveniji že brezposelnih si človek ne more nič,
>>a lahko najde duhovno pomoč, ki prav gotovo pomaga
>>v takih stresnih situacijah, kakor smo sedaj.
Naj živi beda! Ovčice bodo še bolj drle v cerkev in svoje bedne prihranke nosile pohlepnim duhovnim parazitom družbe, ki so Kristusa na križu spremenili v najbolj razširjen logotip za grabljenje denarja v človeški zgodovini.
>>Le skupaj bomo premagali to krizo, čeprav strokovnjaki menijo,
>>da po okrevanje dolgo in dolgotrajno.
Strokovnjaki v Vatikanu menijo, da brez Jezusove pomoči ne bo šlo. Oni že vedo...vedno so vedeli bolje od drugih! Še posebej so podkovani v ekonomiji.
Ne bojte, se prijatelji! Tudi recesija bo enkrat mimo.
Nič ni tako večno, kot kapitalizem in vesoljna Cerkev!
http://www.youtube.com/watch?v=STlYN5KCiWg
Glej, prihaja z oblaki in videlo ga bo vsako oko,
Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 8. oktober 2009 @ 02:29 CEST
Da, amen.
Vseeno je al greš naprej al nazaj, levo al desno, kamorkoli in kakorkoli, fertig poti je zmeraj en in ist brezkončen center.
Baje pridejo tud drugi na cilj.
Dobro došli od odkodergod došli.
Ljubi Bog ljubi.
Recesije ni kakor ni mafije.
Razni cerkveni guruji, filozofski pametjakoviči se trgajo za vernike, hehe.
Papa ma te rad.
Seveda, če mu boš kušno roko.
Al pa kakemu župniku.
Nuno je prepovedano poljubljat, ker je ženska.
Istospolno usmerjen kodeks kao proambula je temelj rimokatoliške srenje.
Lepi mašniki se ga baje fejst držijo.
Boli me pa-tak.
Ljubezen je pot v večnost.
V epicenter vsega.
To je moja zapoved, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.
Je Jezus mogoče totega ubil, ker toti pač ni verjel, da ga ma rad?
Hehe.
Gorim od ljubavi.
(http://www.youtube.com/watch?v=m-07LhX7hiw)
Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko, naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo.
In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob, naj ga za njegov zob odpusti v svobodo.
Čao
Glej, prihaja z oblaki, prinaša oblake in spušča meglo
Prispeval/a: MC dne četrtek, 8. oktober 2009 @ 08:13 CEST
Ne, še huje. Jezus je vse tiste, ki ne bi verovali vanj, pošiljal v pekel. (Za ubijanje na zemlji pač ni imel mandata, je pa vsaj dvakrat izgubil živce in mlatil po ljudeh z bičem.)
>>Hehe.
>>Gorim od ljubavi.
Ne pretiravaj, Fredi, da se ne opečeš. Tako kot Savonarola.
>>Kadar kdo svojemu sužnju ali sužnji z udarcem uniči oko,
>>naj ga za njegovo oko odpusti v svobodo.
>>In če izbije svojemu sužnju ali sužnji zob,
>>naj ga za njegov zob odpusti v svobodo.
Res čudovita svetopisemska logika, ki uči:
Če želiš ohraniti sužnja, potem ga tepi samo toliko, da mu ne izbiješ zob ali izbiješ oko!
Človeška svoboda je vredna natanko eno oko ali en zob.
Kaj pa tale Mojzesova, Fredi:
Kadar pa kdo udari svojega sužnja ali sužnjo s palico, tako da umre pod njegovo roko, se mora ostro kaznovati. Toda če suženj preživi en dan ali dva, naj se gospodar ne kaznuje, saj gre za njegov denar.
No, tale je Jezusova:
Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen.
In tale je Pavlova:
Vsi, ki so pod jarmom suženjstva, naj imajo svoje gospodarje za vredne vse časti. Tako Božjega imena in nauka ne bodo preklinjali. (1 Tim 6,1)
Fredi, a veš, da v vsem svetem pismu ni mogoče najti niti enega odlomka, v katerem je izraženo nasprotovanje suženjstvu.
Zato pa so se za abolicijio suženjstva začeli prvi zavzemati brezbožneži, kakršen je bil Thomas Paine:
http://www.thomaspaine.org/Archives/afri.html
Tvoj Jezus je bil, če je sploh bil, verski apokaliptični fanatik in lažnivec, Thomas Paine pa je bil humanist. Vsakdo pa izbira svoje idole.
»Oče, odpústi jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 8. oktober 2009 @ 09:29 CEST
Nobenga ni ubil, le ljubi vse ljudi zato pa tud svari pred tepežem usode in v finalu lajfa pred dokončno pogubo obstoja.
Dejansko se v srcu odločaš be or not to be.
Življenje al smrt.
Dekl mu je pač dvignilo, ker je vido cerkveni pohlep, mešetarjenje z verovanjem v odrešitev.
Svoboda je življenje.
Kadar kupiš hebrejskega sužnja, naj služi šest let, sedmo leto pa naj brez odškodnine odide v prostost.
Varuj se, da v tvojem srcu ne bo nizkotne misli, da bi rekel:
»Sedmo leto se bliža, odpustno leto,«
in bi bilo tvoje oko hudobno do revnega brata in bi mu ničesar ne dal!
Vpil bi h GOSPODU zoper tebe in ti bi bil kriv.
Od ljudstev dežele, ki bodo prinašali blago in druge pridelke na sobotni dan na prodaj, ne bomo jemali ničesar od njih na sobotni ali sveti dan.
Vsako sedmo leto bomo počivali in odpustili vsakršen dolg.
Ipak so sužnje osvobodili.
To so delali le židi, ki so v takratnih sužnjelastniških časih verovali v ljubezen do sočloveka.
Itak.
Govoril je resnico, da ljubezen ljubi človeka zato tud človek ljubi človeka.
Ljubezen osvobaja.
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
Prijeten pove prijetno besedo.
Življenje ni laž.
Ljubezen ni fanatizem.
Usmiljenje je vrednost srca.
Čao
Oče odpusti mu, čeprav je dobro vedel, kaj počne
Prispeval/a: MC dne četrtek, 8. oktober 2009 @ 10:17 CEST
>>usode in v finalu lajfa pred dokončno pogubo obstoja.
>>Dejansko se v srcu odločaš be or not to be.
>>Življenje al smrt.
Če bi tvoj Jezušček imel koga res rad, ne bi s svojo odrešitvijo čakal nekaj tisoč let, kolikor je menda minilo od Adama in Eve. Mogoče bi se spustil na zemljo že celo prej in se pustil križati neandertalcem, zato da bi odrešil vsaj kromanjolskega človeka. Sploh, pa – če bi bil Jezus usmiljen vsaj toliko, kot so usmiljene živali, ne bi nikogar obsojal na pekel. In nihče se v srcu ne odloča za »be or not to be.« Ljudje so ljubili že pred tvojim Jezuščkom, alternativa je lažna in perverzna, tako kot je do obisti perverzno in lažno krščanstvo s svojo »svobodno« izbiro »pekel ali nebesa«. Življenje ali smrt – to je pa res krasna alternativa, če niste za »življenje«, potem vas ubijemo – to je pač krščanska dualistična logika. Krščanska ljubezen je pogojna ljubezen – temelji na strahu. Fredi, priznaj raje, da ljubiš predvsem svojo rit (kar po mojem sicer ni greh), ki jo želiš spraviti v nebesa, potem ko si – no saj sam veš.... Jezus se te usmili, pa še krščen Matiček in brezmadežna Mary zraven.
Kesanje ali smrt, droga ali življenje!
Čao
p.s.:
Nagradno vprašanje: koliko milijonov let moraš preživeti v vicah zaradi enega kilograma heroina?
Nimam pojma
Prispeval/a: Fredi dne petek, 9. oktober 2009 @ 00:41 CEST
Usmiljenja ni zasledit pri živalih.
Se te je kdaj kaki krokodil usmilo?
Duh Gospodov je nad menoj,
ker me je mazilil,
da prinesem blagovest ubogim.
Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost
in slepim vid,
da pustim zatirane na prostost,
da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu.
»Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
Enkrat se bo dočakal moment odrešitve.
Baje je truga tudi odrešitev.
Potem takem je dinozaver tud rešen.
Hin si free.
In se ugotovi, da res ljubi Bog ljubi zares.
Pojavil si se iz nič.
Zares, prah si
in v prah se povrneš.
Spoznanje resnice skeli v srcu.
Ugotovi se greh.
Ljubezen ljubi.
Včasih so ljubili kamen, sedaj vedo, da jih ljubi duh srca.
Torej brezveze zid lizad od navdušenja, človek ljubi človeka.
Raj se mi zdi fajn, ker si ga ni možno izmislit.
Česar oko ni videlo in uho ni slišalo
in kar v človekovo srce ni prišlo,
kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo,
to nam je Bog razodel po Duhu.
Komaj čakaš…
In odjaviš se v nič.
Vse to sem si vzel k srcu, vse to sem uvidel:
pravični in modri ter njihova dela so v Božji roki.
Ne ljubezni ne sovraštva človek ne more predvideti:
vse je pred njim.
Vse čaka ista usoda kakor vsakega:
pravičnega in krivičnega, dobrega in čistega in nečistega, tega, ki daruje, in tega, ki ne daruje, tako dobrega kakor grešnega, tega, ki prisega, kakor tega, ki se prisege boji.
To je žalostno pri vsem, kar se godi pod soncem:
vse čaka ista usoda.
Tudi srce človeških otrok je polno hudega, dokler žive, so zablode v njihovih srcih.
Potem pa k mrtvim!
Kdor je pridružen vsem živim, ima še upanje, kajti živ pes je boljši kakor mrtev lev.
Živi namreč vedo, da bodo umrli, mrtvi pa ne vedo ničesar več, zanje ni več plačila, saj je pozabljen spomin nanje.
Davno je minila njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova zavist, na veke nimajo več deleža pri vsem, kar se godi pod soncem.
Mehurčka tak ribica?
Čao
Recesija in Sveto pismo
Prispeval/a: Lario dne sobota, 10. oktober 2009 @ 14:01 CEST
Zgleda da RKC res izgublja svoje ovčice, če poskuša na tak nasilen in predrzen način pridobivati nove člane.
V davnih časih okoli leta 1955, je izšla mala brošura imenovana Katekizem in se je na skrivaj prodajala, ker se je cerkev bala komunistov. V katekizmu so bile ilustracije svetopisemskih dogodkov. Dobro se spomnim prestrašenih obrazov narisanih v agoniji smrti.
V katekizmu so bile napisane zgodbice v sprejemljivem otroškem besedilu, le mrtvih je bilo veliko kot v kakšnem kriminalnem romanu.
Nekaj let po katekizmu je izšla zbirka romanov Karla Maya in Julesa Werna. V teh romanih in znastveno fantastičnih prigodah je bilo tudi polno pobijanja in ranjavanja, vendar sem že doumel s svojo otroško pametjo, da so to le neke samo napisane domišljiske zgodbe. V teh romanih mi ni nihče grozil s potresi in potopi. Zaradi tega čtiva nisem bil preplašen in bogaboječ.