Razvoj motorjev na tekoči vodik je v zadnjem času na stranskem tiru, v svojem blogu v Guardianu ugotavlja Bibi van der Zee. Dokaz za to je Frankfurtski avtomobilski sejem, podobno pa je bilo tudi pred dobrim tednom v Milbrooku v Veliki Britaniji na razstavi nizkoogljičnih vozil.

Kaj se torej dogaja? Videti je, kot da so proizvajalci spoznali, da je pot do splošne uporabe tekočega vodika predolga in da je varneje staviti na elektriko, piše avtorica. Pri Nissanu so to že potrdili. Kljub temu, da še naprej razvijajo avtomobile na tekoči vodik, so se usmerili predvsem na električni pogon.

Vanj so vložili več kot 300 milijonov ameriških dolarjev, predvsem v razvoj brezžičnega polnjenja akumulatorjev. Polnjenje bi s tem postalo hitrejše in lažje, uporaba avtomobilov na elektriko pa za voznike prijaznejša.

Za podobno pot so se odločili tudi v večini ostalih tovarn. Pri BMW-ju so veliko energije vložili v razvoj Minija na električni pogon. Kupci ga bodo lahko preizkusili prihodnje leto.

Pri Toyoti še vedno vztrajajo, da bodo do leta 2015 na trg poslali vozilo na tekoči vodik, a njihova dejanja kažejo, da so se v prvi vrsti odločili za hibridni pogon. Peugeot, Mercedes in Audi, ki so glasno napovedovali razvoj vozil na tekoči vodik, so zdaj nenadoma utihnili, tako kot Honda, glavni zagovornik tega pogona.

Čeprav je v preteklosti nad avtomobili na tekoči vodik vladalo precejšnje navdušenje, so se v praksi pojavile  težave predvsem z infrastrukturo. Točke  za polnjene rezervoarjev s tekočim vodikom so izjemno redke. Povsem drugače je z elektriko, ki je dostopna povsod.

Za zdaj se torej zdi, da je elektrika prevladala, a že misel na ustvarjanje goriva iz vode je preveč mamljiva, da bi jo opustili, tako da bo svojo priložnost dobil tudi pogon na tekoči vodik, zaključuje Bibi van der Zee.

Vir: umanotera.org/etc