Portugalska študentka Maria, ki je v Slovenijo prišla na študentsko izmenjavo, je skomignila z rameni in pojasnila, da je bila takšna pač njena prva misel, ko je slišala slovenski jezik.
»Čeprav sem tukaj že deset mesecev, sem osvojila zgolj vljudnostne fraze, kot so hvala, prosim ...«. Erasmus študenti na izmenjavi v Sloveniji se slovenščine lahko (na)učijo brezplačno, vsekakor pa slovenski jezik s svojo posebnostjo – dvojino – nikakor ne sodi med lahke jezike.

Zanimanje za učenje slovenščine pa kljub zahtevnosti počasi, a nezadržno narašča. Eva Šprager, lektorica slovenskega jezika v Bolgariji, pravi, da je kar nekaj njenih nekdanjih študentov zaradi znanja slovenskega jezika lažje dobilo službo – nekatere so zaposlila slovenska podjetja, ki jih je v Bolgariji vedno več, drugi pa za različne medijske hiše poročajo o dogajanju v Sloveniji.

Na lektoratu za slovenski jezik v Sofiji, ki deluje v okviru Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, se je v preteklem študijskem letu slovenski jezik učilo 26 študentov, po vsem svetu pa se jih s slovensko dvojino vsako leto »spopada« okoli 1.650.

Evropska unija se v svojih prizadevanjih za večjezičnost zavzema, da bi vsi Evropejci poleg maternega govorili še dva tuja jezika. In kakšna je jezikovna slika v Sloveniji? Zanimanje za učenje tujih jezikov, predvsem angleščine, nemščine in francoščine, ki so še vedno najbolj priljubljeni, tudi pri nas narašča. Tudi vse več vrtcev v svoj kurikulum vključuje učenje tujega jezika, (predvsem) angleščine pa se uči vse več starejših občanov.

»Učenje jezika pomaga uriti spomin, pa še v družbi si,« je povedala učenka, ki se je zaradi ljubezni do francoske kulture po upokojitvi odločila za učenje francoščine.

Če imate že nekaj znanja ali pa samo željo: 26. september, evropski dan jezikov, naj vam služi kot spodbuda, da osvežite znanje tujega jezika ali se naučite novega. Po novo znanje ali izkušnje se lahko med drugim odpravite tudi na spletno stran http://www.digitaldialects.com ali v petek, 25. septembra, v ljubljanski Miklošičev park (v primeru slabega vremena v Center Evropa), kjer se boste v sproščenem druženju z naravnimi govorci evropskih jezikov lahko naučili nekaj osnovnih izrazov.

Spomnim se, kako zabaven je bil pouk slovenščine, saj med slovanskimi jeziki najdemo vrsto besed, ki jih izgovarjamo in pišemo podobno, pomeni pa so popolnoma različni. Tako sem se jaz, poljska slovenistka, na vsa usta smejala zaradi slovenskih besed čipka in huje. Obe namreč v pogovorni poljščini pomenita ženski in moški spolni organ. Zapomniti sem si morala, da poljski zakład pomeni stavo, vašemu zakladu pri nas rečemo skarb. Beseda skarb je podobna slovenski besedi skrb – tej se pri nas reče troska – ta pa je pomensko zelo daleč od slovenskega (s)troška. Na Poljskem bi dobila fanta takrat, ko bi ga med ostalimi srečkami izžrebali na loteriji, zato punce na zmenke raje hodimo s chłopcem (fantom), ki se (no, vsaj upamo), ne vede kot hlapec.

Zuzanna Kobos, slovenistka na Univerzi v Lodžu, trenutno Erasmusova praktikantka na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik v Ljubljani