»Že od nekdaj sem šolo jemala bolj na lahko. Toliko, da je šlo čez; dvojke, trojke…Nikoli si nisem pustila, da bi mi kdo govoril, kaj in kako naj počnem. Tako sem veliko 'špricala', prihajala pijana domov in v šolo. Tako je šlo do drugega letnika, ki sem ga ponavljala. No, ampak nekako sem prišla do četrtega letnika, ko pa se mi enostavno ni ljubilo več naprej. Nisem se razumela s sošolci, ne s profesorji in še najmanj z razrednikom.
Moj svet je bil drugje, zanimale so me popolnoma druge stvari, ki sem se jim kasneje povsem posvetila. S tem sicer ni bilo nič narobe, ampak šole nisem končala. Dve leti sem delala vse in nič. Letos pa so me na Zavodu za zaposlovanje seznanili s programom Projektnega učenje za mlade, na kratko PUM. Že prej sem poznala nekaj mladih, ki so hodili sem, sama pa nisem pomislila na to možnost.
Zdaj sem tu tri mesece. V tem času smo skupaj s fotografsko skupino postavili dve razstavi, učim se in - »brcam« naprej. Počasi, ampak vsaj. V kratkem nameravam končati še preostale izpite za četrti letnik in opraviti maturo. Dobila sem več samozavesti za naprej. Zdaj vem, da bo šlo, prej pa sem bila prepričana, da ne bom nikamor 'prilezla'.«
To je le ena od zgodb, ki jo s seboj nosi eden od PUM-ovcev, mladih od 15 do 25 let, ki so se v nekem obdobju svojega življenja znašli v precepu, nekateri tudi povsem na tleh. O njih krožijo različne predstave, »prilepili« so jim že mnogo različnih etiket. Pa najbrž, kot sami pravijo, nobena od njih ni prava, saj je zgodb toliko, kot je duš. Vsak pa ima svojo in edinstveno, vsi pa imajo pred seboj jasen cilj – da poskušajo živeti naprej. Pri tem jim je, kot pravijo, v veliko pomoč program Projektno učenje za mlade (PUM), neformalen način izobraževanja, preko katerega si – nekateri v enem letu ali manj, drugi v dveh – življenje nekako oblikujejo na novo. Ugotovijo, kaj je tisto, kar jih v življenju resnično zanima, kaj bi radi počeli naprej in predvsem, kar je verjetno še najpomembneje – krepijo si samozavest in ugotovijo, da tudi sami sposobni nekaj narediti v svojem življenju.
Kaj je PUM?
To je javno-veljaven program neformalnega izobraževanja, namenjen mladim od 15. do 25. leta, ki so opustili redno šolanje. Financiran je iz sredstev Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport, svoj delež prispevajo še lokalne skupnosti in je tako za udeležence brezplačen. Mladi se o vstopu v program in o izstopu iz njega odločajo prostovoljno!
Velikokrat se zgodi, da mlad človek v svojem šolanju naleti na težave, ki so zanj težko premostljive. Nekatere neuspeh spodbudi, da svoje izobraževanje nadaljujejo še bolj zavzeto, nekateri pa obupajo in šolanje opustijo, morda ostanejo brez statusa dijaka ali študenta in brez pravih možnosti za zaposlitev. Pogosto se odločijo tudi za druge oblike šolanja pa včasih ne gre tako gladko, kot bi si želeli.
Program PUM tem mladim nudi možnost in podporo pri odločanju in načrtovanju, kako zdaj in kako naprej.
Kako?
Kljub temu, da je PUM izobraževalni program, poteka učenje na drugačen, sproščen način, ter brez ocenjevanja. Mentorji si skupaj z udeleženci prizadevajo najti tisto, kar jih veseli - da bi združili sanje in realnost in na podlagi tega načrtovali poklicno pot ali pa pot iskanja zaposlitve. Imeti znanje in informacije je danes veliko bogastvo, zato so dejavnosti usmerjene v pridobivanje ustreznih znanj za krmarjenje po poteh življenja. Pomembno je npr. vedeti, kako komunicirati z uradniki in s profesorji na šolah, kam se obrniti po pomoč, ko jo potrebujemo, kje dobiti informacije in konec koncev tudi, kako se postaviti zase, za svoje pravice in koristi. Vse to se naučijo v okviru različnih dejavnosti: morda v delavnici pridobivanja socialnih veščin, pri vsakdanjem gledališču, v fotografski delavnici, pri obdelovanju različnih materialov, oblikovanju ter šivanju 'cunjic' in z drugimi aktivnostmi, pripravljenimi glede na interese v skupini ter v okviru projektov.
Mentorji in udeleženci projekt izberejo, načrtujejo in izvajajo skupaj. Glede na interese si razdelijo vloge in naloge in s skupnimi močmi nastane gledališka igra ali pa film, razstava, časopis, modna revija ali tudi nekaj čisto tretjega. Projekte ob zaključku predstavijo tudi v javnosti. Običajno pripravijo razstavo, projekcijo ali organizirajo dogodek. V preteklih letih so PUM-ovci razstavljali v Muzeju novejše zgodovine, v Hostlu Celica, KUD-u France Prešeren, Ateljeju 2050, sodelovali so na Festivalu prostovoljstva in z organizacijami kot so KUD Mreža, Klub Gromka, z nekaterimi dijaškimi domovi in še bi lahko naštevali.
Tako si mladi preko projektnega dela pridobijo znanja in veščine, ki jih zanimajo, s tem pa ponovno dosegajo uspeh, ki jih lahko motivira k nadaljevanju in dokončanju prekinjenega izobraževanja.
Vse skupaj se sliši kot ena sama velika zabava. In tudi je (razen morda ponedeljkovega načrtovanja tedna). Vendarle pa je treba povedati to, da imajo nekateri PUM-ovci tudi kakšno šolsko obveznost. Nekateri so vpisani v izredne programe šolanja, drugi se šolajo po posebnih, t.i. pedagoških pogodbah, ali pa opravljajo diferencialne izpite, ker se bodo naslednje leto vpisali v drugo šolo. Spet tretji se pripravljajo na maturitetne izpite. Ti se na PUM-u pripravljajo na te obveznosti.
Pogosto se najde tudi kdo, ki želi poiskati zaposlitev ali potrebuje pomoč pri uresničevanju kakšnega drugega individualno zastavljenega cilja.
Zadnji, čeprav vsebinsko zelo bogat del, je namenjen interesnim dejavnostim kot so računalništvo, likovno ustvarjanje, jezikovno izobraževanje, športne aktivnosti, različne socialne, interakcijske in družabne igre, kuharski krožek ipd. Interesne dejavnosti so zelo priljubljene in navadno razgibajo skupinsko dinamiko, vodijo jih lahko mentorji, udeleženci ali zunanji sodelavci.
Kdaj?
Program poteka po šolskem urniku vsak delavnik od 9.00 do 14. ure od 20. septembra do 30. junija, julija pa običajno uživamo v počitniških dejavnostih. V PUM se je možno vštekat kadarkoli med šolskim letom (do zasedbe prostih mest).
Kje?
Pravi naslov je torej: Zavod Bob, Robbova 15 (Stara pošta, za Festivalno dvorano), Ljubljana, tel.: 031343060 (Mojca), 041391086 (Metka), 041865789 (Matjaž), e-mail: info@zavod-bob.si.
Več o Zavodu Bob si oglejte na www.zavod-bob.si, kaj smo s PUM-ovci ustvarjali prejšnje leto pa na našem blogu www.pumlinija.blogspot.com.
Bralci! Želimo si, da nas ne bi potrebovali… Če pa se vam na življenjski poti zalomi, se zavedajte, da je srednješolcev, ki šolanja ne zaključijo uspešno, po nekaterih podatkih kar 30%! Torej ni razloga za sram, če se je to zgodilo vam ali komu vaših bližnjih. Kot pravi Konfucij: »Naša največja veličina ni v tem, da nikoli ne pademo, ampak v tem, da se vsakokrat, ko pademo, tudi poberemo.«
|