Prosvetljenje, duhovna osvoboditev
Ko doumemo, da nam na poti do spoznanja samega sebe stoji na poti le um, se nam odprejo vrata k prosvetljenju. To je skozi vso zgodovino človeštva opevani cilj duhovnega razvoja, o katerem največ govorijo vzhodna verska izročila. Toda ta cilj ni prav nič mističnega, nič nadnaravnega ali takšnega, kar »navaden« človek ne bi mogel doseči. Z nekaj truda je dosegljiv vsakomur, ki se odloči, da želi napredovati k svoji izpolnitvi.

Beseda prosvetljenje pomeni naravno stanje občutenja enosti z Izvorom, z življenjem, z Bogom. To je tudi stanje povezanosti s svojim najglobljim Jazom - z nečem neumrljivim in neuničljivim, z nečem, kar - paradoksalno - predstavlja vas, a je istočasno neprimerno večje od vas. To neopisljivo imenujemo Bog.

To je najdba vaše resnične narave, ki presega vsak naziv in obliko. Nesposobnost občutiti to povezanost je povod za iluzijo ločenosti od sebe in sveta, ki nas obkroža. Zato se dojemamo, zavestno ali nezavestno, kot ločen, izoliran del. Pojavi se strah in nasprotja znotraj in zunaj nas postanejo pravilo.

Ko se zaveste Boga, se v resnici zgodi to, da se Bog zave samega sebe. Ko se Bog zaveda samega sebe – je to prisotnost. Ker so zavest, življenje in Bog sinonimi, bi lahko rekli, da prisotnost označuje zavest, ki se zave same sebe ali življenje, ki doseže samozavedanje. Ni potrebno, da to razumete.

Resnična izpolnitev (duhovna osvoboditev) pomeni okusiti življenje v vsej njegovi polnosti. Biti tisto, kar si, občutiti dobro v sebi, to je nekaj, kar nima svojega nasprotja, to je božja radost, ki ni odvisna od nikogar in ničesar, le od sebe samega. Ne doživlja se kot prehodno izkustvo, temveč kot trajna prisotnost. To pomeni spoznati Boga, ne kot nekaj zunaj vas temveč kot vaše lastno resnično bistvo. Resnična rešitev pomeni spoznati sebe kot neločljivi del brezčasnega in brezobličnega Enega življenja, iz katerega vse, kar obstaja dobiva svoj obstoj. To je stanje svobode - od strahu, trpljenja, od doživljenega stanja pomanjkanja in nezadostnosti in torej tudi od želje, potrebe in krčevitega oklepanja ter predanosti. To je svoboda od prisilnega razmišljanja, negativnosti in predvsem - od preteklosti in prihodnosti, psiholoških potreb.

Um vam govori, da od tod ne morete priti v to stanje. Nekaj naj bi se moralo zgoditi ali pa bi morali postati to ali ono, preden boste osvobojeni in izpolnjeni. Pravzaprav govori, da vam je potreben čas, da je treba najti, izbrati, narediti, doseči ali razumeti nekaj, kar bo pripeljalo do izpopolnitve in osvoboditve. Čas vidite kot sredstvo izpolnitve, v resnici pa je največja prepreka za odrešitev. Mislite si, da človek, kakršen ste v tem trenutku, niste dovolj kompletna in dovolj dobra oseba, resnica pa je, da je sedanji trenutek pravzaprav tista edina točka, v kateri to lahko dosežete. Do cilja pridete tako, da spoznate, da ste pravzaprav že na cilju. Boga najdete tisti trenutek, ko spoznate, da vam ga ni več treba iskati. Nikakršne posebne posebne poti ni, le izhodiščna točka: sedanji trenutek.

Se nadaljuje

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si