Društvu za pomorsko pravo Slovenije je izdalo posebno poslanico, v kateri opozarjajo, da zgolj praznovanje ne zadostuje za ohranitev "modre dediščine", ki je iz dneva v dan bolj onesnažena. Ob tem v društvu predlagajo nekatere rešitve, s katerimi bi lahko pripomogli k varovanju in ohranjanju oceanov.

V društvu med drugim poudarjajo, da si morajo za ohranitev oceanov prizadevati vsi, ki se tako ali drugače ukvarjajo z morjem in pomorstvom, od vlade in ministrstev ter drugih upravnih organov, slovenskega in evropskega parlamenta, državnega sveta, evropske komisije, sodišč in drugih pravosodnih organov, odvetnikov, notarjev, obalnih občin, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter mednarodnih organizacij, pa vse do verskih skupnosti, civilnih pobud, društev in posameznikov.

"Naši oceani in morja so naša skupna odgovornost, kajti živimo na planetu, kjer imamo eno samo podnebje in le eno samcato prihodnost," dodajajo. Ob tem so poudarili, da Slovenija ni podeželska deželica na sončni strani Alp, temveč evropska država na morski strani Triglava.

To je, tako v društvu, vsestranska komparativna prednost Slovenije, ki je ne sme ovirati prevladujoča kontinentalna miselnost. Ob tem tudi poudarjajo, da "nihče nima pravice, da se odpove eni sami pedi slovenskega morja, zato moramo vztrajati pri določitvi pravične kopenske in morske meje s sosedo Hrvaško ter stiku z odprtim morjem".

V društvu dodajajo, da mora Slovenija ratificirati vse mednarodne sporazume, ki urejajo varovanje morskega okolja pred onesnaževanjem in uničevanjem ter zagotoviti njihovo spoštovanje v praksi, kar velja tudi za evropske predpise.

Še zlasti bi Slovenija po njihovem mnenju morala v najkrajšem možnem času ratificirati mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju z ladijskimi balastnimi vodami in usedlinami in mednarodno konvencijo o odstranjevanju ladijskih razbitin.

Društvo vlado oziroma ministrstvo za promet ob tem poziva, da še letos pripravita, državni zbor pa sprejme resolucijo o celostni pomorski politiki Slovenije, ki bo temeljila na modri knjigi EU iz leta 2007 in posebnih smernicah Evropske komisije za pripravo nacionalnih pomorskih politik iz lanskega leta.

Vlada bi si med drugim po njihovem mnenju morala tudi prizadevati, da Mednarodna pomorska organizacija (IMO) nemudoma razglasi severni Jadran za posebno občutljivo morsko območje.

Vir: umanotera.org/etc