Piše: Tili Kojić v Vivi www.viva.si

Kako preživeti poletno vročino in se ne izsušiti?
Čeprav se vsi veselimo poletja, sploh tisti, ki brezskrbno uživajo v poletnih počitnicah ali letnem dopustu, poletni meseci prinašajo tudi nekatere nevarnosti za zdravje, ki se jim lahko izognemo, če upoštevamo nekaj preprostih in uporabnih nasvetov.

Dehidracija
Voda sestavlja 60 odstotkov mase odraslega človeka. Voda je topilo in sodeluje v kemičnih reakcijah, nujna je za presnovo, ima pomembne fiziološke funkcije, ščiti sklepe in blaži udarce ter sodeluje pri uravnavanju telesne temperature. Strokovni izraz za zmanjšanje ravni vode v telesu je dehidracija.

Najpogosteje jo povzroči nezadostno pitje, izpostavljanje vročini ali povečana telesna dejavnost, lahko pa tudi kombinacija naštetega. Manjšo izgubo vode spremljajo simptomi, kot so glavobol, motene mentalne funkcije ter motnje v delovanju ledvic, prebavil in srca. Če izguba vode doseže 15 odstotkov, lahko nastopi celo smrt. Akutna dehidracija povzroči kognitivne motnje, spremembe v razpoloženju, zmanjšanje storilnosti in oslabljeno delovanje srca.

Prepoznajte znake
Prvi znaki dehidracije so izsušena koža in žeja, bolečine v mišicah, slabša gibljivost in pomanjkanje moči. Obstaja zelo preprost način, kako ugotoviti morebitno dehidracijo: primite se za kožo med palcem in kazalcem in jo nato spustite – če se ne vrne nemudoma v prvotni položaj, ste dehidrirani in morate nujno nadomestiti izgubljeno tekočino. Že majhen, samo 2-odstoten padec količine vode v telesu lahko povzroči motnje kratkotrajnega spomina in slabo zbranost. Pri hujši dehidraciji nastopijo glavobol, raztresenost, utrujenost, zaprtje, zmanjšano izločanje urina, ki postane temnejši, obložen jezik, zadah iz ust in izsušenost ustne votline. Še večja dehidracija povzroči mišične krče, slabši tonus kože, vnetje oči, temne kolobarje pod očmi in naposled smrt.

Ne zanašajte se na žejo
Žal nam telo ne sporoči pravočasno, da nam primanjkuje vode. Ko začutimo žejo, smo namreč že delno dehidrirani. Zato je treba, še posebno poleti, ko zaradi visokih temperatur in več telesnega gibanja izločamo večje količine vode, po malem piti ves dan, tako da v telo vnesemo vsaj liter in pol do dva litra vode. Velja poudariti, da sta v poletnih mesecih še posebno dragocena sadje in zelenjava, saj vsebujeta visok delež vode in pomembne minerale, ki jih izgubljamo z znojenjem. Zato je treba poskrbeti za prehrano, ki vsebuje obilo mineralnih snovi, še posebno natrija in kalija.
Dehidracija najbolj ogroža otroke, starejše osebe, telesno dejavne osebe, ljudi s čezmerno telesno težo, uživalce alkohola ter kronične bolnike, kot so srčni, psihiatrični in sladkorni bolniki …

Voda in otroci
Pri otrocih občutek za žejo še ni povsem razvit, poleg tega so telesno zelo dejavni, zaradi česar izgubljajo veliko tekočine. Če otrok zaradi povišane telesne temperature, driske ali bruhanja še dodatno izgublja tekočino, se njegova dnevna potreba po vodi poveča. Dojenčku, ki se hrani izključno z materinim mlekom, do šestega meseca starosti ni treba dodajati tekočine, tisti, ki jih hranijo z nadomestki pa potrebujejo več vode – bodisi prekuhane in ohlajene vode iz pipe bodisi ustekleničene vode. Otroku lahko ponudite tudi rahlo oslajen sadni čaj. Sadni sokovi so zaradi visoke vsebnosti sladkorja manj priporočljivi.

Žeja tudi ugaša …
Starejše ljudi dehidracija ogroža zato, ker z leti občutek za žejo oslabi. Zato se pri starejših ljudeh hitro pojavijo znaki dehidracije, kot so suhost ust, suha koža, težave z znojenjem in manjše izločanje urina. Starejše osebe naj torej redno pijejo vodo, pa čeprav ne občutijo žeje. Kljub temu je potrebna previdnost pri srčnih bolnikih, kajti pretirana količina vode lahko pripelje do srčnega popuščanja. Starejši ljudje naj se poleti izogibajo neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom. V času vročine naj se zadržujejo v hladnih ali klimatiziranih prostorih ter omejijo telesne dejavnosti na prostem, še posebno popoldne. Uživajo naj po več majhnih, lahkih obrokov ter se izogibajo alkoholu in pijačam, ki vsebujejo kofein. Tudi telovadba poveča potrebe po tekočini. Ura intenzivne telovadbe zahteva, da popijemo pol litra mineralizirane tekočine.

Koliko tekočine potrebujemo poleti?
Zaradi pomembnih fizioloških funkcij vode v normalnih razmerah potrebujemo od 1,5 do 2 litra vode na dan. Pri ljudeh je žeja zelo slabo razvit mehanizem, zato velja, da je veliko ljudi kronično dehidriranih. Dehidracija je eden od desetih najpogostejših vzrokov, zaradi katerih starejše osebe sprejmejo v bolnišnico. Kljub temu je dehidracijo mogoče v celoti preprečiti, zato je pomembno, da v poletnih mesecih popijemo dovolj vode, sploh pred, med in po telesni dejavnosti. Z znojenjem navadno izgubimo po 700 ml vode na dan, če pa se telesna temperatura poviša za eno samo stopinjo, izgubimo dodatnih 200 ml tekočine. Večina starejših oseb izgubi občutek za žejo, zato ne pijejo dovolj. Poleti se stanje dodatno poslabša. V toplih poletnih mesecih je torej treba vsak dan popiti vsaj dva litra oziroma osem velikih kozarcev vode.

Čemu se je koristno izogibati?
Poleti je treba pripravi hrane nameniti posebno pozornost. V obdobju visokih temperatur se poveča število bakterij v okolju, s tem pa tudi možnost zastrupitve, zato je treba hrano pojesti takoj po končani pripravi ali pa jo spraviti v hladilnik. Izogibati se velja suhomesnatim izdelkom ter se odločati za lahko, kuhano hrano z več rib in zelenjave. Ko gre za salmonelo, so najnevarnejša živila jajca in perutnina, a tudi vse druge vrste mesa. Ker lahko tudi druge bakterije, denimo stafilokoki in bakterija E. coli, povzročijo bakterijsko zastrupitev, med potencialno nevarna živila spadajo še sladoled in piškoti. Najpogostejši znaki bakterijske zastrupitve s hrano so bruhanje, driska, povišana telesna temperatura, bolečine v trebuhu, slabo počutje ter izčrpanost zaradi izgube tekočine in mineralov. Poleti ni priporočljivo obremenjevati prebavil s težko prebavljivimi beljakovinami, omejiti je treba uživanje maščob, hrano pa razporediti na več manjših obrokov. Alkohol, gazirane in sladkane pijače ter napitki s kofeinom pospešijo proces dehidracije, saj spodbujajo odvajanje tekočine iz telesa (diuretični učinek).

Obstajajo še številni dejavniki, ki ovirajo hlajenje telesa pri skrajno visokih temperaturah, s tem pa povečajo telesno izčrpanosti zaradi vročine (vlažen zrak, čezmerna telesna teža, dehidracija, uživanje nekaterih zdravil, pitje alkohola, šibek krvni obtok).

V poletni sopari torej dobro poskrbite zase, zlasti pozorni pa bodite pri otrocih, starejših in bolnikih. Poskrbite, da bodo popili dovolj tekočine in da se v najtoplejših delih dneva ne bodo izpostavljali naporom in sončnim žarkom.

Tili Kojić

"Na zdravje" – z vodo