Odločitev za duhovno pot je notranja izbira. Tu ni prisile. Nihče te ne more prisiliti, da resnično napreduješ in greš naprej.

Lahko te prisilijo, da klečiš ali se klanjaš in sodeluješ pri obredih, lahko te prisilijo, da izgovarjaš molitvene obrazce, lahko te celo prisilijo, kaj naj misliš in kako naj misliš. Nihče pa te ne more prisiliti, kaj naj čutiš globoko v srcu in kaj naj misliš na dnu svojega srca.

Na dnu srca se človek odloča povsem sam. Zato nikogar ne moreš prisiliti v duhovnost. Kar je narejeno pod prisilo in ni prišlo iz človeka samega, ni duhovnost in ne prispeva k njegovi duhovni rasti.

Zato v pristni duhovnosti ni prisile. Vsakdo je le povabljen, da stopi na pot notranje rasti in preobrazbe. Povabilo pride od znotraj, iz globin človeka samega. In tudi odločitev je stvar človeka samega - vsakdo se sam odloči.

Ta odločitev je subtilna odločitev, brez velikih ceremonij in visoko donečih besed. Pravzaprav je bolj re-orientacija v srcu. Kot bi se človek, ki je bil prej obrnjen samo v materialni svet imetja in tekmovanja, obrnil tudi v svet sočutja in razumevanja. To je torej spreobrnjenje v srcu. Pravo spreobrnjenje (re-orientacija) je vedno v srcu.

Primož Škoberne
www.cdk.si/du