Predsednik vlade Borut Pahor je danes v odgovoru na poslansko vprašanje poslanke Zares Cvete Zalokar Oražem, če namerava Slovenija po zgledu nekaterih drugih članic EU izkoristiti možnost varnostnega pridržka glede uporabe gensko spremenjenih rastlin odgovoril, da potrebe po pridržku zaenkrat ni, da pa vlada to možnost dovoljuje, če bo potrebna.

Državni zbor je 21. maja sprejel zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki prvič v Sloveniji ureja pridelavo gensko spremenjenih rastlin.

Ureja med drugim tudi vprašanje odškodnin za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih, in uvaja ukrepe za preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. V zakonu so predvideni tudi pisni dogovori pridelovalca gensko spremenjenih rastlin z nosilci sosednjih kmetijskih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem območju.

Kot je poudarila Zalokar Oražmova, so v poslanski skupini Zares sicer prepričani, da je sprejeti zakon eden od najbolj omejevalnih v Evropski uniji in zato verjamejo, da do pridelave GSR v Sloveniji sploh ne bo prišlo. Sam naziv zakona pa v strokovni in laični javnosti po njenem vseeno povzroča pomisleke, ali država odpira vrata GSR.

Ker je v Sloveniji javnost izrazito nenaklonjena pridelavi GSR, ki je po njenem prepričanju tudi v nasprotju s tradicijo in spodbujanjem ekološko pridelane hrane - ta je po njenem prepričanju konkurenčna prednost Slovenije, obenem pa je glede tega vprašanja stroka razklana, v poslanski skupini Zares menijo, da bi bila trenutno edina optimalna rešitev uveljavitev varnostnega pridržka, ki ga je uporabilo nekaj držav članic EU, kot so Nemčija, Avstrija in Madžarska.

Zato je Pahorja vprašala, ali in kdaj bo vlada začela s potrebnimi dejavnostmi, da se varnostni pridržek, ki bi uvedel moratorij na uporabo GSR, sprejme tudi v Sloveniji. Pahor je v odgovoru povedal, da je Slovenija z uveljavitvijo zakona dejansko zaščitila svoje ozemlje pred uporabo v EU nedovoljenih GSR, obenem pa do sprejema podzakonskih aktov v Sloveniji dovoljeno sajenje prav nobene vrste GSR.

Vlada mora namreč v devetih mesecih sprejeti podzakonska predpisa o odškodninah in varovalnih pasovih, na ta predpisa pa mora mnenje podati še Evropska komisija. Kot je pojasnil, so nekatere države EU resnično uvedle pridržek, in sicer na točno določeno vrsto GSR in ne na splošno, vendar pa članica unije zato potrebuje dokaze o škodljivosti posamezne GSR za okolje in zdravje, jih predati komisiji, ta pa jih preda naprej Evropski agenciji za varnost hrane (Efsa). Ta pa je po besedah Pahorja še vedno podala negativno mnenje na pomisleke držav članic.

Ker je sprejetje zakona velik korak pri zaščiti in urejanju pridelave GSR v Sloveniji in glede na to, da do sprejema podzakonskih aktov velja popolna prepoved uporabe GSR, povrh vsega pa med pridelovalci ni interesa za v EU dovoljene GSR, Pahor meni, da potrebe po pridržku ni.

Dodal pa je, da v vladi še naprej skrbno spremljanje znanstvenih dognanj o učinkih GSR in da če bo na podlagi novih ugotovitve presodila, da je pridržek potreben, potem bo sprejela potrebne postopke. Po navedbah Pahorja vlada temu vprašanju posveča veliko skrb in da je razprava bolj dinamična, kot se zdi javnosti.

Zalokar Oražmova je v odzivu na odgovor Pahorja zatrdila, da se argumenti proti uporabi GSR vse bolj kopičijo, da do razkola prihaja tudi znotraj Efse in da so vse bolj skeptični tudi v ZDA, ki je ena od največjih pridelovalk GSR. Iz tega razloga so v poslanski skupini Zares prepričani, da mora Slovenija dovoliti možnost varnostnega pridržka.

Vir: umanotera.org/etc