KAJ VLADA DEJANSKO SPOROČA DRŽAVLJANOM Z NOVIM PREDLOGOM DAVKA NA MOTORNA VOZILA?

V društvu Planet Zemlja smo bili med najglasnejšimi, ki so vlado ves čas pozivali, da sistemsko spremeni zakonodajo tako, da bo motorna vozila obdavčila na podlagi emisij. Bili smo tudi med glasnimi kritiki cenovne politike avtomobilske industrije, saj so bile cene avtomobilov z manjšimi emisijami – pa naj gre za hibridna vozila, ali za dizelska vozila bistveno previsoke, da bi se kupcu ekonomska investicija izplačala.

Vlada RS je z novim predlogom zakona sicer dosegla sankcioniranje večjih, dražjih ter praviloma vozil z večjimi emisijami CO2. Pohvalno je tudi, da posebej sankcionira dizelske motorje brez filtrov prašnih delcev. Domala vsa ostala izhodišča zakonskega predloga pa so napačna. Več kot 60 odstotkov emisij CO2 v Sloveniji povzročajo vozila nižjega in srednjega razreda (cenovno manj kot 20.000 evrov), preprosto zato, ker se jih proda daleč največ.

V nasprotju s trditvami finančnega ministra, analiza vseh prvič registriranih vozil v Sloveniji v letu 2008 in do konca marca 2009 kaže, da ima 73% modelov vozil povprečne emisije med 130 g/km in 180 g/km. Če bi vlada želela dejansko doseči okoljske cilje in korenito zmanjšati emisije, bi morala zakon pripraviti tako, da bi spremenil tržne deleže posameznih motornih različic znotraj istih modelov vozil v korist tistih z manjšimi emisijami.

Prav tako pa bi morala vlada bistveno povišati razliko pri davčnih stopnjah za Euro4 in Euro3 standarde, da bi lahko vsaj deloma omejili uvoz starih rabljenih vozil, ki predstavljajo več kot tretjino vseh prvič registriranih. Po pravilu ta vozila veliko bolj obremenjujejo okolje od primerljivih novih.

Na podlagi vladnega predloga se ta razmerja ne bodo bistveno spremenila, v društvu pa se bojimo, da se bo stanje pri številnih modelih vozil še poslabšalo. Da ekologija ni bila primarni cilj vlade, nam kaže tako sedanji predlog zakona, kot politika trošarin pri gorivih.

V društvu smo pripravili simulacijo vpliva sedanjega predloga Zakona o davku na motorna vozila na maloprodajne cene vozil, ki se prodajajo na slovenskem trgu. Modele vozil smo izbrali naključno in s pogojem, da imajo vpliven tržni delež med primerljivimi. Poskusili pa smo zajeti več različnih velikostnih in cenovnih razredov vozil.

NOVA VOZILA

Razlika v ceni se bo povečala za 2 odstotka od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 6%.

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 1 odstotek od nabavne cene vozila. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 3%.

Razlika v ceni se bo povečala za 6 odstotkov od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 10%.

Razlika v ceni se bo pri eni različici zmanjšala za 1 odstotek nabavne cene avtomobila, pri močnejši dizelski različici pa povečala za 3 odstotke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za prvi dizelski motor 6%, za drugega 10%.

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno vozila od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 7%.

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 3 odstotke od nabavne cene vozila.

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotne točke od nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 4%, za dizelski motor 7%

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 3 odstotne točke od nabavne cene vozila. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za dizelski motor 4%.

Razlika v ceni bo ostala enaka.

Razlika v ceni bo ostala enaka, kljub dejstvu, da dizelski motor dosega višji standard emisij škodljivih snovi od bencinskega. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 7%, za dizelski motor 6%.

Razlika v ceni se bo povečala za 5 odstotkov nabavne cene vozila, razen v primeru, če v vozilo z dizelskim motorjem ni vgrajen filter prašnih delcev, kar pomeni višjo osnovno ceno od navedene. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 14%, za dizelski motor 19%.

Razlika v ceni se bo zmanjšala za 2 odstotka nabavne cene vozila*. Po 1.1. 2010 bo davčna obremenitev za bencinski motor 29%, za dizelski motor 27%.
*Podatke o nabavni ceni vozil imajo uvozniki avtomobilov, zato ni mogoč izračun v evrih.
**Za analizo smo uporabili uradne podatke ter cenike na spletnih straneh blagovnih znamk. Pri vseh vozilih podatek o emisijskem standardu ni bil dostopen, zato smo za izračun uporabili trenutno veljaven standard.

RABLJENA VOZILA
Uporabili smo podatke spletne strani www.mobile.de. Podatki veljajo za vozila približno enake starosti, ohranjenosti in števila prevoženih kilometrov.

Razlika v ceni se bo povečala za 5% cene vozila.

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke cene vozila.

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Razlika v ceni bo ostala enaka.

Razlika v ceni se bo povečala za 1 odstotek cene vozila.

Razlika v ceni se bo povečala za 3 odstotke cene vozila.
V analizi rabljenih vozil smo upoštevali dejstvo, da se v Sloveniji povečini uvažajo stara vozila italijanskih blagovnih znamk in stara vozila bolj uveljavljenih blagovnih znamk.

KAJ SO BISTVENE RAZLIKE EMISIJ DRUGIH ŠKODLJIVIH SPOJIN, KI JIH DOLOČAJO RAZLIČNI EURO STANDARDI?
Ne glede na spodaj razložene razlike, ki jih določajo evropski emisijski standardi glede izpustov škodljivih snovi, je potrebno navesti še dejstvo, da imajo dizelski motorji za 15% do 20% nižje emisije CO2 in porabo goriva kot primerljivi bencinski motorji, če izvzamemo hibridne.
Izhodišče, ki ga je Evropska Unija imela za uvedbo Euro standardov emisij je bilo, da pripravi količinsko tabelo škodljivih izpustov glede na vrsto goriva, ki bodo v istem standardu med seboj primerljivi glede obremenjevanja okolja.

1. EURO4 STANDARD (velja od januarja 2005)
2. Največja pomanjkljivost je,  da določa višjo omejitev za prašne delce pri dizelskih motorjih.
3. Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO.
4. Pri dizelskih motorjih dovoljuje 60% višje emisije toksičnih HC in NOx.
5. EURO5 STANDARD (začne veljati septembra 2009)
6. Izenačuje omejitev prašnih delcev za bencinske in dizelske motorje (0,005).
7. Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO.
8. Pri dizelskih motorjih dovoljuje 31% višje emisije toksičnih HC in NOx.
9. EURO6 STANDARD (bi naj začel veljati 2014)
10. Izenačuje omejitev prašnih delcih za bencinske in dizelske motorje (0,005)
11. Pri bencinskih motorjih dovoljuje 100% višje emisije toksičnega CO.
12. Pri dizelskih motorjih dovoljuje 5% višje emisije toksičnih HC in NOx.

ZAKLJUČEK
Društvo Planet Zemlja tudi na podlagi zgornje analize z obžalovanjem ugotavlja, da predlog davka na motorna vozila ne bo imel želenih okoljskih učinkov. Pri vozilih nižjega in srednjega cenovnega razreda je namreč analiza pokazala, da razen redkih izjem, ki smo jih navedli v tabelah, predlog zakona še povečuje cenovni razkorak med vozili z dizelskim pogonom ter manjšimi emisijami CO2 in vozili na bencinski pogon.

Ta so že v tem trenutku precej cenejša od obeh drugih vrst pogona (tudi hibridnega) primerljivih zmogljivosti. To pomeni, da bodo modelne različice z dizelskim motorjem še naprej za kupce ekonomsko dokaj nezanimive. Hibridna vozila so po pravilu v tem trenutku 25 in več odstotkov dražja od bencinskih in podobno nekonkurenčna (podatek cenika Honda Civic ter Civic Hybrid).

Če poskušamo nekoliko špekulirati glede reakcij trga na nov predlog zakona, bi jih lahko razdelili v nekaj segmentov, ki jih vlada ni prepoznala, ali ni želela upoštevati:

1. Kupci vozil se bodo obnašali racionalno pri nakupu novega vozila. Sedanji predlog davčnih stopenj je naravnan tako, da povprečni voznik, ki opravi na leto do 15.000 kilometrov, ne bo uspel amortizirati ekonomskega vložka v dražjo različico modela z manjšimi emisijami CO2. Zakon bo zato povečal prodajo predvsem cenejših vozil z večjimi emisijami CO2 pri številnih modelih, kar prav lahko pomeni povečanje emisij, ki jih povzroča promet.
2. Kupci izbirajo vozila znotraj zelo omejenega izbora modelov in cenovnega razreda. Kupec, ki je do sedaj vozil prestižno vozilo, zelo verjetno ne bo izbral bistveno manjšega in cenejšega vozila. Kupci, ki so kupovali cenejša vozila, pa si dražjih vozil ter razlike v ceni (povprečno okoli 2.000 evrov) med tistimi z večjimi in manjšimi emisijami, povečini (predvsem v času krize) ne morejo privoščiti.
3. Kupci, ki so kupovali vozila cenovnega razreda nad 50.000 evrov, bodo lažje »prenesli« 10% dvig cene, kot tisti v nižjih razredih dodatnih 200 evrov višjo razliko v ceni med vozilom z nižjimi emisijami in tistim z višjimi.
4. Avtomobilska industrija se bo obnašala skrajno racionalno (kar je povsem legitimno) in verjetno izračunala, da se ji do uvedbe Euro6 standardov bolj splača opremiti starejše dizelske Euro4 motorje s filtrom prašnih delcev (da se izognejo davčnim »penalom« v višini 3 odstotnih točk), kot v Slovenijo prodajati sodobnejše Euro5 motorje, kjer bo davčna razlika po 1.1. 2010 zgolj 1 odstotna točka. Investicija v filter prašnih delcev znaša verjetno precej manj kot 200 evrov in jim bo omogočila nekaj let dodatnega zaslužka na sicer - za druge evropske trge - zastarelih dizelskih motorjih.
5. Zaradi premajhne razlike med davčnimi stopnjami za standarde Euro4, Euro3 in nižje, se bo še okrepil trg starih rabljenih vozil. Po vsej verjetnosti se bodo uvažala vozila starejša od 5 let in Euro4, Euro3 ali nižjih standardov ter z bencinskim motorjem. Ta vozila so v tujini izjemno poceni in pri teh cenovnih razmerjih tudi 30% davčna stopnja ne bo zmanjšala konkurenčnosti - na primer starih kakovostnejših vozil. To dejstvo spet pomeni povišanje emisij, ki jih povzroča promet v Sloveniji. Že v tem trenutku stara rabljena vozila presegajo eno tretjino vseh prvič registriranih vozil v državi.
6. Da bi avtomobilska industrija pohitela z uvajanjem dizelskih motorjev Euro6 standardov na slovenskem trgu preden bodo uveljavljeni na bistveno večjem evropskem tržišču, je ekonomska iluzija, ki so je sposobni samo zelo arogantno samozadostni politiki in uradniki.

KAKŠNE REŠITVE BI VLADA LAHKO PONUDILA?

Če bi bil eden od prednostnih ciljev res bistveno znižanje emisij CO2, ki jih v Sloveniji povzroča promet, bi predlog 6. člena zakona pripravila na takih vsebinskih izhodiščih, ki bi emisije zmanjševale tudi v razredih, kjer jih nastaja največ. V društvu smo mnenja, da bi bili ekološko uspešnejši naslednji predlogi:

1. Do 1.1. 2012 izenačila davčne stopnje za bencinske in dizelske motorje, ki dosegajo Euro5 stopnjo izpusta.
2. Uvedla nično davčno stopnjo za vozila z emisijami CO2 pod 100 g/km vozil, ki dosegajo Euro5 do 1.1. 2012 in Euro6 stopnje izpusta.
3. Od. 1.1. 2010 povišala davčne stopnje za vozila, ki dosegajo Euro4 stopnjo izpusta za tri odstotne točke. Za stopnjo Euro4 izpusta bi veljala tudi višja lestvica za vozila z dizelskim pogonom.
4. Izrecno prepovedala uvoz vozil, ki ne dosegajo Euro3 stopnje izpusta, razen ko gre za starodobna vozila. Za starodobna vozila bi veljala davčna stopnja vozil s stopnjo Euro3 izpusta.
5. Za vozila s stopnjo izpusta Euro3 bi povišala davčne stopnje za deset odstotnih točk.

1. Omogočimo slovenskim kupcem konkurenčnejšo izbiro motornih različic modelov z manjšimi emisijami CO2,
2. Avtomobilski industriji omogočimo do konca leta 2011 prehodno obdobje glede uvajanja motornih različic s stopnjo izpustov Euro5, kar se bo pokazalo kot koristno predvsem pri cenejših vozilih. S tem bodo slovenskim kupcem na voljo enako sodobni motorji kot drugim v Evropi,
3. Bistveno bolj omejimo ter zmanjšamo uvoz starih rabljenih vozil, ki izrazito prekomerno obremenjujejo okolje,
4. Po hitrem izračunu društva dosežemo približno enake ali boljše javnofinančne prihodke, kot pri vladni različici.

Društvo Planet Zemlja
drustvo.planetzemlja@gmail.com