Višja zavest

Raven zavesti, ki vključuje vse tri ravni zavesti, se imenuje suprazavest ali »višja zavest«. To je raven popolne ustvarjalnosti, popolne zbranosti. Takrat je celota več od seštevka posameznih delov. Tedaj se zgodi premik v območje čistega bivanja. To bivanje je najvišji vir stvarstva v nas.

Nekaterim to stanje (stik zavesti z višjo zavestjo) uspe doseči skozi meditacijo, drugim med molitvijo, skozi obrede, ples... Vsi ga doživimo skozi proces, ki ga imenujemo »smrt«.

Pomembno je vedeti, da so vsi izidi in rezultati vsega, kar počnemo, ves čas načrtovani, nikoli niso nepredvideni, a tega se zavedamo le v višji zavesti. Vse odločitve, ki zadevajo človeško dušo, sprejme duša na eni ali več ravneh zavesti, morda pa celo na četrti ravni, v suprazavesti.

Zmotno je misliti, da je vaše rane povzročil kdo drug. To bi vas spremenilo v žrtev, nekoga drugega pa v zlikovca. A v življenju ni ne žrtev, ne zlikovcev. Nemogoče je postati žrtev okoliščin, ki jih sami oblikujete. Vse življenjske okoliščine so plod vašega stvarjenja. Le da se tega ne zavedate, dokler je zavest na nižjih ravneh.

Vse je stvar zornega kota. Perspektiva ustvari percepcijo. Pogled ustvari zaznavo. Način, kako na nekaj gledamo, ustvari našo zaznavo tega, kar gledamo. Če sem prepričan, da so ljudje v osnovi slabi, bom na vsakem koraku videl potrditve tega prepričanja. Moj um bo namreč na osnovi lastnega programa - iskanje slabosti v ljudeh - iz vseh vtisov izluščil le tiste, ki ustrezajo temu kriteriju. In prepričanje bo postalo »stvarnost«, »resnica«. Prav nasprotne izkušnje pa bo dobil tisti, ki je prepričan, da je v svojem bistvu vsak človek dober. Kdo ima prav? Oba! Vsak ima svojo resnico, ki jo potrjuje z lastnimi izkustvi. A ta resnica je relativna, subjektivna. Vprašanje je torej, kako lahko spoznamo »objektivno stvarnost«. Za večino se to zgodi po smrti, ko se v duhovnem svetu znebimo Jaza in njegovih karakterizacij in vzpostavimo stik z lastnim božanskim bistvom.

Zoran Železnikar
Vir: www.prisluhni.si