AAG nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v ozkem zalivu Severnega Jadrana. Te velike naprave (8 milijonov m3 plina na leto v vsakem terminalu) bi imele močan okoljski in socialno-ekonomski vpliv. AAG je že izrazila svoje nasprotovanje obema projektoma družb GAS NATURAL ( v tržaškem pristanišču) in ENDESI v Tržaškem zalivu (off-shore naprava).

Terminala bi predstavljala tveganje ne samo za Tržaški zaliv, ki je namenjen turizmu, ampak tudi za življenje stotine tisočih ljudi, ki živijo v Sloveniji, Italiji in Hrvaški v primeru nesreč, ki bi se lahko  pripetile v skladiščih ali na samih tankerjih.

V tem primeru je razvidno, da projekti ne predvidevajo narave, moči in širjenja tveganj v slučaju nesreč ali terorističnih napadov in še posebno eksplozij rezervoarjev terminalov ali tankerjev, ki bi jih lahko povzročili prodorni in ostri eksplozivni predmeti.

Edina gotovost, ki bi dovolila realizacijo tega projekta brez tveganj je ta, da bi se militariziralo celo območje Tržaškega zaliva, kar bi predstavljalo precejšnje probleme za obmejne države. To bi imelo direktne ekonomske posledice za vse prebivalce zaliva (omejitev ribištva, rekreativne plovbe in kopanja).

Med okoljskimi učinki je treba upoštevati velik problem ohladitve vode. Samo terminal Gas Natural v Žavljah bi izpustil v morje vsak dan 650.000 m3 morske vode, ohlajene za najmanj 5 stopinj in klorirana (uporabljena za segrevanje plina). Vsako leto bi se izlilo v morje približno 40 ton klora, ki bi spremenilo fizično, kemično in biološko ravnovesje Tržaškega zaliva. Drugi resen problem je sistem hlajenja in balastnih voda tankerjev, ki predstavljajo močno tveganje pri prevozu in za širjenje škodljivih in patogenih vodnih organizmov (Harmful Acquatic Organism and Pathogens- HAOP).

Ne smemo pa niti pozabiti, da bi odstranjevanje dna, kjer tankerji pristanejo in se usidrajo, spravilo v obtok velike količine usedlin z veliko koncentracijo toksičnih snovi, ki so se nabrale v stoletjih pristaniških in industrijskih dejavnostih Tržaškega zaliva. Ta je namreč- v svojem središču- nagnjen k onesnaževanju s težkimi kovinami v prvih 90 cm usedlin, še posebno z živim srebrom, ki so ga že našli –v velikih količinah- v ribah.

Jadransko morje ne sme postati evropski energetski pol na račun okolja in pravic lokalnega prebivalstva!

alpeadriagreen@gmail.com