Demokracija ne obstaja brez svobodnih, neodvisnih in pluralnih medijev. Nedavne družbene, kulturne in tehnološke spremembe imajo dramatičen vpliv na medije. Pojavljajo se nove komunikacijske storitve in mediji, tisti mediji, ki jih imamo za tradicionalne, pa so podvrženi izjemnim izzivom.

Novi mediji predstavljajo izjemne priložnosti, hkrati pa tudi potencialna tveganja, ki jih je potrebno še raziskati. V povezavi s temi nenehnimi inovacijam je potrebno odgovoriti na naslednja vprašanja.

• Čemu danes sploh lahko rečemo mediji?
• Kako naj pristopamo do digitalnih, konvergentnih medijev in do medijev, ki jih oblikujejo novi akterji?
• Kako mediji vključujejo in uporabljajo demokratične vrednote in načela, povezana s posamezniki in skupnostmi?
• Ali so potrebni novi specifični standardi?

Nujno je preučiti, kakšna tveganja in priložnosti pomenijo novi mediji za zaščito človeških pravic. Udeleženci konference v Reykjaviku bodo določili smernice delovanja Sveta Evrope, kako se v prihodnjih letih ustrezno soočiti z novimi izzivi.

Pred začetkom te konference so nekatere vidike, ki jih predstavljajo novi mediji, predstavili trije ključni govorniki. Njihova razmišljanja (v angleščini) si lahko ogledate s klikom na spletne povezave.  

- Katrin Jakobsdottir, islandska ministrica za šolstvo, znanost in kulturo je med drugim povedala, da je pomembno, da se že pri šolanju mladih posvetimo temu, kako razločiti med zanesljivimi in nezanesljivimi viri, ter jih naučiti internetne pismenosti in načinov primerne uporabe informacij preko novih medijev. Dejala je še, da je pri vprašanju nadzora nad novimi medijev pomembno začeti dialog s ključnimi akterji na tem področju. 

- Dr. Karol Jakubowicz, osrednji govornik na konferenci, je nove medije razdelil na tri glavne vrste. Po njegovih besedah prvi temeljijo na tehnoloških spremembah, kar pomeni, da vsi obstoječi mediji lahko po zaslugi digitalizacije in konvergence postanejo novi mediji, ki so na primer multimedijski in digitalno interaktivni. Drugi novi mediji so nastali na podlagi družbenih sprememb, kar pomeni, da v medijski prostor vstopajo novi akterji, govorci in komunikatorji.

Po njegovih besedah sem spadajo blogerji in tako imenovani državljanski novinarji - torej novinarji, ki dejansko ne opravljajo tega poklica. Tretja vrsta novih medijev pa so spletni brskalniki, ponudniki spletnih storitev in zbiralniki vsebin, ki jih objavljajo uporabniki - kot na primer različni forumi.

Jakubowitz še meni, da osrednje funkcije medijev ne bodo izginile zaradi novih medijev, lahko pa se spremeni fizična forma medijev. Po njegovem mnenju bo verjetno čez nekaj časa večina medijev preoblikovanih v neke vrste elektronsko obliko, ki bo na voljo preko internetne povezave.

- Maud de Boer Buquicchio, namestnica generalnega sekretarja Sveta Evrope, je prepričana, da internet in informacijsko-komunikacijska tehnologija koristita pri razvoju človekovih pravic, saj omogočata, da se te pravice bolje in širše uporabijo in omogočajo več ljudem dostop do informacij. Poudarila pa je, da seveda lahko zloraba teh tehnologij človekove pravice tudi krši ter pri tem spomnila na spletne pedofilske združbe in spletni terorizem.

Po njenih besedah je pomembno, da Evropska konvencija o človekovih pravic velja tako "online" kot "offline". "Ljudje bi morali biti enako kritični do vsebin v novih medijih kot v tistih, ki jih imamo za tradicionalne. Dejstvo, da je toliko informacij le nekaj klikov stran, ne bi smelo zamegliti zdravega razuma.

Vir: www.coe.si/sl/