Vlada je sprejela predlog zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z ostalimi kmetijskimi rastlinami in ga poslala v obravnavo v državni zbor po nujnem postopku, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil kmetijski minister Milan Pogačnik.

Omenjeni predlog zakona se je po njegovih besedah sprejelo predvsem zaradi tega, "ker Slovenija kot članica Evropske unije na svojem ozemlju ne more uvesti popolne prepovedi uporabe ali gojenja gensko spremenjenih rastlin in tudi ker ne more izključiti nobenega tipa kmetovanja ali pridelovanja gensko spremenjenih rastlin tistih sort, ki so vpisane v skupni katalog sort poljščin in katalog zelenjadnic".

Ministrstvo pa je v sporočilu za javnost po seji vlade poudarilo, da vlada s tem zakonom ne dovoljuje gojenja GSR, ampak tako pridelavo ureja. S tem zakonom se tako vzpostavlja ukrepe za soobstoj oziroma preprečevanje prisotnosti gensko spremenjenih organizmov (GSO) v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih, postopek prijave pridelave, obveznosti pridelovalcev in način vzpostavitve območij pridelave brez GSR, strokovno usposabljanje, register pridelovalcev ter predvsem inšpekcijski nadzor in urejevanje odškodnin in sankcij, je še pojasnil minister.

Pri pripravi zakona so sledili dvema načeloma. "Eno je načelo svobodne izbire načina pridelave kmetijskih rastlin, torej vsakemu pridelovalcu je omogočeno, da se odloča ali za konvencionalno, za integrirano, za ekološko ali pa tudi za pridelavo gensko spremenjenih rastlin," pravi minister in poudarja, da mora biti ob tem zagotovljena sledljivost, saj bodo le na ta način možnost izbire imeli tudi proizvajalci in potrošniki.

Drugo načelo, ki je po ministrovih besedah povzročilo precej težav, še posebej zaradi tega, ker je bila potrebna kar nekajkratna preverba notifikacije na Evropski komisiji, se nanaša na odškodnine. "Na koncu smo dobili soglasje za odškodnino, in sicer na ta način, da povzročitelj plača za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi prisotnosti gensko spremenjenih organizmov v rastlinah in pridelkih", ki se pridelujejo brez uporabe GSO, je dejal.

V primerih nenamerne prisotnosti, ko povzročitelj ni znan, pa se odškodnine izplačajo iz posebnega namenskega vira proračuna, v katerega sredstva vplačujejo vsi pridelovalci GSR. Pri tem je Pogačnik še dejal, da so zakon pripravili v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, zadnje usklajevanje je potekalo v januarju in februarju. Poleg tega je bil zakon tudi koalicijsko usklajen. Zakon posredujejo v DZ po nujnem postopku, ker želijo, da se začne čim prej uporabljati, tako da se na ta način prepreči nenameren ali nekontroliran vnos GSR.

Ko bo zakon sprejet, bo ministrstvo moralo pripraviti še dve uredbi, ki bosta tako kot zakon morali iti v notifikacijo v Bruselj. Ti uredbi bosta natančneje urejali plačevanje vprašanje odškodnin ter tehnične pogoje za gojenje posameznih rastlin oz. varovalne in zadrževalne pasove, ki bodo predstavljali nekakšen obrambni pas med polji z gensko spremenjenimi rastlinami in polji, kjer bo rasla gensko nespremenjena hrana.

Na novinarsko vprašanje, ali se sprejema tega zakona ne bi dalo že prej izpeljati, je minister odgovoril, da je bil zakon res deloma pripravljen že v času prejšnje vlade in ga potem vlada ni dala v proceduro. "Treba je bilo izvesti usklajevanja z nevladnimi organizacijami in treba je bilo - če hočemo zakon v kompletu pripraviti - tudi rešiti vprašanje odškodnin," je povedal Pogačnik.

Minister pa je še pojasnil, da je bilo po prvem predlogu, ki je bil poslan v Bruselj, predvideno, da se za odškodnine oblikuje poseben sklad iz nacionalnega proračuna. Komisija takega predloga ni sprejela, ker je ocenila, da gre za nedovoljeno obliko državne pomoči. Zato je kmetijsko ministrstvo moralo skupaj z ministrstvom za finance poiskati novo, prej omenjeno obliko. "In tudi za to je bila potrebna notifikacija," je dejal Pogačnik in dodal, da je za pridobitev notifikacije potrebno od tri do devet mesecev.

Na vprašanje, ali Slovenija po zgledu nekaterih sosednjih držav razmišlja, da bi začasno prepovedala gojenje GSR, pa minister odgovarja, da tega v tem predlogu zakona zaenkrat ni. "Trenutno je v Evropi dovoljeno samo sejanje koruze monsanto 810.

Seme te koruze je odporno na koruzno veščo in trenutno v Sloveniji pravzaprav kakšnih večjih problemov s koruzno veščo nimamo. Res pa je, da se je na območju Primorske zaradi segrevanja pojavila situacija, da lahko dorasteta dve generaciji koruzne vešče, in v tem primeru je seveda potrebno nekaj storiti, ker je lahko pridelek tudi do 50 odstotkov in več uničen," je še dejal.

Bolj zanimiva naj bi bila situacija leta 2010, ko bi se lahko uveljavilo tudi seme, ki bo odporno proti koruznemu hrošču. "Tega pa v Sloveniji imamo in predstavlja problem ter ga je trenutno možno nekako preprečevati izključno in samo s semenom koruze, ki je tretirano," je povedal.

Pridelovalci GSR bodo morali po pojasnilih ministrstva izvajati določene ukrepe za zagotavljanje soobstoja in za preprečevanje prisotnosti GSO v gensko nespremenjenih kmetijskih rastlinah oziroma pridelkih. Zagotavljati bodo morali izvedbo vseh ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti GSO v drugih kmetijskih rastlinah in pridelkih v varovalnem, zadrževalnem in pribežališčnem pasu. Zato so v zakonu predvideni pisni dogovori pridelovalca GSR z nosilci sosednjih kmetijskih gospodarstev in drugimi lastniki zemljišč v določenem območju.

V letu 2008 se je obseg pridelave GSR v državah članicah EU povečal za dobrih devet odstotkov, in sicer soja za dobrih 12 odstotkov, koruza za šest odstotkov, oljna ogrščica za dobrih sedem odstotkov, bombaž pa za dobre tri odstotke. Največji obseg pridelave doslej edino dovoljene GSR, koruze MON 810, se izvaja v Španiji, kjer imajo približno 79.200 hektarov, sledi Češka s približno 8300 hektari in Portugalska s približno 4800 hektari. Ta koruza se prideluje tudi v Nemčiji, na Poljskem in Slovaškem.

Vir: umanotera.org/etc