Voditelji v skupini G20 bodo verjetno zamudili edinstveno priložnost za simultano reševanje ekonomske in podnebne krize, ki bi jih lahko oživeli skozi zelene gospodarske ukrepe. Bogate članice skupine G20 bi morale nameniti najmanj 1% svojega BDP zelenim ukrepom, medtem ko morajo preostale članice naredi vse, kar je v njihovi moči za preskok iz razvoja na osnovi fosilnih goriv k obnovljivi energetski prihodnosti.

“Voditelji G20 predstavljajo tričetrt svetovnega BDP, tričetrt porabe energije in tričetrt emisij toplogrednih plinov. Kot zgleda, do sedaj še niso dojeli, da njihov razvoj ni v konfliktu z ohranjanjem okolja, temveč je od njega odvisen. Na dolgi rok se ne srečujemo z izbiro med zelenimi ali umazanimi delovnimi mesti, temveč zelenimi delovnimi mesti in degradacijo sedanje družbene.

Dokler podnebne spremembe ne bodo v prvih vrstah zaključkov G20 in v središču njihovega razmišljanja, bodo ostali ne samo znanstveno nepismeni temveč tudi ekonomsko nepismeni,“ meni John Suven, izvršni direktor Greenpeace-a Velika Britanija.

Znanost dokazuje, da podnebne spremembe pridobivajo na hitrosti in da obstaja izrazita povezava med ekonomskim in podnebnim preživetjem planeta. Podnebna kriza v svojem polnem obsegu povečuje možnost masovnih migracij, masovnega stradanja in masovnega izginjanja živih vrst.

Revščina bo tako postala stalnica v državah v razvoju, a bo tudi ovirala rast v razvitem delu sveta. Odločitve, ki jih bodo sprejeli voditelji skupine G20, bodo vplivale tudi na 172 držav, ki niso prisotne na tem sestanku. Med njimi je veliko takšnih, ki so tako najrevnejše kot najdovzetnejše za ekonomsko krizo in podnebne spremembe.

Po besedah lorda Nicholasa Sterna, nekdanjega glavnega ekonomista pri Svetovni banki, se verjetni stroški posledic podnebnih sprememb ocenjujejo na do 20 odstotkov svetovnega donosa, kar je več, kot so znašali stroški, povzročeni zaradi Velike depresije in obeh svetovnih vojn skupaj – dodano človeškim žrtvam in izginjanju vrst.

Reševanje podnebne krize in preusmeritev investicij v nizkoogljične tehnologije bi bil samo drobec teh stroškov - zgodlj 1 do 2 % svetovnega BDP. Številka je podprta s poročilom Okoljskega programa Združenih narodov “A Global Green Deal”.

Te investicije so nujno potrebne za vzpodbudo gospodarstvu ob hkratnem zmanjševanju emisij, kar bo podprlo napore za doseganje kvalitetnega in učinkovitega svetovnega podnebnega sporazuma v Kopenhagnu decembra tega leta – ključno opozorilo ob pričetku prvega kroga podnebnih pogovorov v Bonnu ta teden.

Greenpeace poziva vrh G20, naj se bogate članice G20, vključujoč ZDA in EU, obvežejo k investiranju najmanj 1 % svojega BDP za zelene ukrepe svojih gospodarstev in končajo s subvencijami ter ostalimi ekonomskimi iniciativami, ki prispevajo k podnebnim spremembam, naj preostale članice G20 naredijo vse, kar je v njihovi moči za preskok iz razvoja, ki temelji na fosilnih gorivih in investirajo v trajnostno energetsko prihodnost, naj vse države G20 zagotovijo, da preostali stimulativni ukrepi ne bodo negirali aktivnosti za zagotovitev zelene in trajnostne energetske prihodnosti.

Vir: umanotera.org/etc