V letu 2008 je bilo v EU postavljenih več vetrnih elektrarn kot katerekoli druge energetske tehnologije. Statistike Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA) kažejo, da je vetrna energija lani predstavljala 43 odstotkov vseh novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in tako prehitela vire, kot so plin, premog ter jedrska energija.

V lanskem letu je bilo tako v uniji zgrajenih za 19.651 megavatov novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Od tega je 8.481 megavatov (43%) odpadlo na vetrno energijo, 6.932 megavatov (35%) na plin, 2.495 megavatov (13%) na nafto, 762 megavatov (4%) na premog in 473 megavatov (2%) na nove hidroelektrarne.

Vetrna energija je tako po trditvah EWEA prvič vodilna energetska tehnologija v EU. Lani je tako v uniji vse skupaj obratovalo za 64.949 megavatov zmogljivosti vetrne energije, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 2007. Od tega je bilo 1471 megavatov ali 2,3 odstotka na morju.

V povprečju je bilo lani postavljenih 20 vetrnih turbin na vsak delovni dan, ob koncu leta pa je v bilo v sektorju vetrne energije, kjer je obseg naložb znašal 11 milijard evrov, zaposlenih 160.000 ljudi. Zmogljivosti vetrne energije, ki so bile zgrajene do konca lanskega leta, bodo v normalno vetrovnih letih po trditvah EWEA proizvedle 142 teravatov električne energije, kar predstavlja 4,2 odstotka povpraševanja po elektriki v EU.

Zmogljivosti vetrne energije bodo omogočile tudi znižanje letnih izpustov toplogrednih plinov za 108 milijonov ton, kar je enakovredno zmanjšanju evropskega voznega parka za 50 milijonov avtomobilov. Nemčija in Španija se med članicami unije borita za primat v razširjenosti vetrne energije. Lani je Nemčija za malenkost prehitela Španijo, pošteno pa so zmogljivosti povečale države iz t.i. drugega vala razmaha vetrne energije, kot so Italija, Francija in Velika Britanija.

Deset članic EU trenutno razpolaga z več kot 1000 megavatov zmogljivosti vetrne energije - Nemčija, Španija, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija, Švedska in Irska. Avstrija in Grčija pa sta le malenkost pod tem pragom. Je pa lani po ugotovitvah EWEA prišlo tudi do tretjega vala razmaha gradnje zmogljivosti vetrne energije. Močno so tako zmogljivosti povečale nove članice EU, kot so Madžarska, Poljska in Bolgarija. Na področju vetrne energije se je okrepila tudi Turčija.

Vir: umanotera.org/etc